Državna proslava se je začela s prihodom praporščakov, zastavonoš in častne garde Slovenske vojske ter prihodom gostov po rdeči preprogi. Kot kaže, so se proslave tokrat udeležili vsi vidnejši politični akterji, v nasprotju s številnimi proslavami iz preteklosti, ki so jih nekateri bojkotirali. Slavnostna govornica je bila predsednica republike Nataša Pirc Musar.
Predsednica republike: Skupnost, solidarnost, vrednote
"Na obzorju so temni oblaki; grozi ujma, najhujša po drugi svetovni vojni. Nanjo moramo biti pripravljeni kot še nikoli doslej. A prebrodimo jo lahko samo skupaj," je govor začela predsednica republike.
Pozvala je h krepitvi solidarne skupnosti. Slovenija mora lajšati življenje revnim, nemočnim, izključenim; država skrbi, da nam je boljše, je navedla. "Poglejmo najprej sebe in se ozrimo okoli sebe: kdo med nami je, recimo, za izobraževanje v Sloveniji plačeval visoke šolnine? Res je, na prenekateri zdravstveni poseg je treba dolgo čakati. Predolgo. Toda ali moramo zato, da si ga privoščimo, jemati dolgoročne posojila? Ne, zato ker plačujemo davke."
Zato je treba skrbeti, da se javni sektor ne izrodi v "en sam velik tržni proizvod", je pozvala predsednica republike.
Ob tem je izrazila razumevanje do zdravnikov, sodnikov, uslužbencev na upravnih enotah in drugih, ki se spopadajo s težavami v svojem delovnem okolju in ki si želijo boljših pogojev za delo ter primernega plačila – torej stavkajo.
Spomnila se je tudi na gospodarstvo. Kot razumljive je označila teze, da je treba nižati davke. A obenem je treba najti rešitve, ki bodo omogočale tako napredek gospodarstva kot ohranitev "osnovnih temeljev Slovenije, v kateri smo odrasli mi, starejši, ker so nam še starejši od nas to omogočili".
Po mnenju predsednice republike morajo največje breme nositi najbogatejši tako po dohodkih kot po premoženju. "Odrekanje delu bogastva za blaginjo družbe ni komunistična retorika, kot bi morda kdo rekel, ampak je naložba v kakovost in varnost," je izjavila.
Partizanstvo in poboji
Predsednica republike je načela tudi temo polpretekle zgodovine. Na izjemen partizanski boj proti okupatorjem in njihovim domačim pomočnikom je padla globoka senca tragičnih zunajsodnih pobojev, je navedla. Spomnila je na svoje pozive k "pravi spravi", ki nam bo omogočila, da bomo zgodovino sprejemali takšno, kot je, neselektivno, s kritično distanco, da bomo sposobni razumeti vse, kar se je v preteklosti dogajalo.
"Zato želim poudariti, in to na ves glas: čas je. Čas je, da ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne dostojno pokopljemo vse Slovenke in Slovence in druge ljudi, ki doslej niso imeli pravice do groba."
"V imenu vseh dobromislečih ljudi zato prosim: ne odlašajmo. Ne dovolimo, da posmrtni ostanki žrtev pobojev ostajajo skladiščeni v kleteh in plastičnih zabojih. Ker to preprosto ni človeško. Ker to nismo mi," je še dejala na to temo.
Za naravo: živeti z manj
Na svetu ni dovolj prostora za vse naše želje, je začela naslednje poglavje govora, namenjeno varstvu okolja. "Vsi skupaj se moramo na vseh področjih, od vsakdanjih opravil naprej, naučiti živeti z manj, a bolje," je izjavila. Razvoja skupnosti si namreč po njenih besedah ne moremo predstavljati brez čistega in zdravega okolja, zato moramo vzeti zeleni prehod resno in podpreti vse vizije, ki so usmerjene k spremembam navad.
Zavzela se je, da jedrska energija na splošno ostane v scenarijih naših prihodnjih energetskih virov. Obenem pa je konkretno poudarila, da je projekt gradnje drugega bloka krške nuklearke zelo velik in drag. Ker je pri financiranju pričakovana podpora države, bi to lahko to pomembno vplivalo na njeno sposobnost financiranja drugih področij. Zato je poudarila, da bi moral jesenski posvetovalni referendum dati odgovor le na vprašanje, ali Slovenija soglaša z jedrsko prihodnostjo. "Ne bi ga torej smeli razumeti kot zeleno luč za investicijo v novo jedrsko elektrarno, ampak le kot pot do ustrezne, transparentne priprave vseh podlag, ki bodo omogočile presojo javnosti o investiciji na drugem, odločilnem referendumu."
Samozavest v mednarodni skupnosti
Slovenija je postala dežela, ki dejavno soustvarja mednarodno skupnost, saj je bila že leta 1998 prvič imenovana med nestalne članice Varnostnega sveta ZN-a, dve desetletji je v EU-ju in Natu, je članica OECD-ja, pa spet v Varnostnem svetu, je naštevala predsednica republike.
Meni, da naša moč ni v orožju ali v finančnem vplivu, temveč v vrednotah. Spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, mednarodno pravo, doslednost, načelnost so vrednote, ki jim je treba slediti, je opomnila. "To je moč besede, ki nam daje samozavest, da takrat, ko je treba, nismo tiho." Spomnila je, da smo se oglasili, ko je Hamas pobijal civiliste, ko je Izrael pobijal civiliste in ko je Rusija izvedla agresijo na Ukrajino.
"Ko gre za človekove pravice in človekovo dostojanstvo, nikoli in nikdar ne smemo biti tiho," so odzvanjale besede predsednice republike.
Govor je zaokrožila s ponovitvijo napovedi: da nam grozi ujma, najhujša po drugi svetovni vojni, in da jo lahko prebrodimo samo skupaj.
Slavnostnemu nagovoru predsednice republike Nataše Pirc Musar je sledil umetniški del državne slovesnosti, ki sta ga letos s sodelavci pripravila režiser Igor Zupe in scenograf Marco Juratovec. Program z naslovom Devetdeseta bo posvečen desetletju, ki v novejši slovenski zgodovini velja za poglavitno obdobje pri doseganju osamosvojitvenih ciljev in vzpostavljanju državne samostojnosti.
V umetniškem delu bo ob spremljavi simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Patrika Grebla nastopilo deset predstavnikov prve generacije pevcev, rojenih v samostojni državi. Nastopajoči bodo oblečeni v kreacije oblikovalcev, prav tako rojenih v devetdesetih.
Slavnostna seja DZ-ja
Na slavnostni seji se je sešel državni zbor, glavna govornica je bila podpredsednica DZ-ja Meira Hot (SD). Kot je spomnila, Slovenija na dan državnosti zaznamuje spomin na sprejetje ključnih osamosvojitvenih dokumentov in se poklanja samozavesti slovenskega naroda, pogumu opreti se na lastno znanje, lastne odločitve in postati gospodar lastne usode.
Prepričana je, da se Slovenci še spomnijo poguma izpred več kot 30 let. Dan državnosti po njenih besedah kliče tudi k vpogledu v lastne zmote, pri čemer se ne desna ne leva politika nimata pravice izključevati, temveč imata dolžnost sodelovati pri vodenju Slovenije. "Ne leva ne desna politika nimata pravice državljank in državljanov strašiti pred izzivi aktualnega časa, temveč imata dolžnost najti rešitve zanje. Takoj in brez zadržkov moramo obsoditi vsako politiko, ki želi iz naše domovine poguma ustvariti strahopetno Slovenijo," je poudarila.
Obenem je pozvala, naj dan državnosti namesto tradicionalnega prerekanja med politikami opomni tudi na enotnost. Ocenila je, da ima Slovenija pogum pogledati onkraj politične nečimrnosti in uvideti, da so težave globalnega sveta preresne, da bi z iskanjem rešitev lahko omahovali. Terjajo namreč velik angažma in nujnost povezovanja na vseh ravneh družbe in države, je prepričana.
Slavnostne seje DZ-ja v čast dnevu državnosti so se ob sedanjih in nekdanjih poslancih udeležili tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar in predsednik državnega sveta Marko Lotrič, vodilni predstavniki različnih državnih ustanov in diplomatskega zbora, nekateri ministrice in ministri – a brez prvega med njimi, premierja Roberta Goloba, nekdanji predsedniki države in DZ-ja.
Predsednik vlade Golob se je ni udeležil, čeprav je bil povabljen, poroča TV Slovenija. Iz DZ-ja so sporočili, da so prejeli premierjevo opravičilo brez navedenega razloga za odsotnost. Predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič je za medij N1 spomnila, da je bil premier Golob doslej samo enkrat na slavnostni seji DZ-ja, in dejala, da je zaradi tega žalostna. Dodala je, da ne ve, ali je to spoštljivo do parlamenta.
Na slavnostni seji so sodelovali tudi zastavonoše Slovenske vojske in policije ter praporščaki veteranskih in domoljubnih organizacij. V kulturnem delu programa sta nastopila sopranistka Rebeka Pregelj in trobilni kvintet ljubljanske akademije za glasbo.
Lotrič: Slovenci moramo biti hvaležni za svojo državo
Državni svet se je sestal na slavnostni seji. Govornik, predsednik DS-ja Marko Lotrič, je poudaril, da moramo biti Slovenci veseli in hvaležni, da smo med srečnimi narodi, ki lahko živijo v miru in v svoji državi. Nekateri številčnejši narodi namreč tega nimajo, prav tako ni vsem omogočena temeljna pravica do samoodločbe. Mnogi narodi so še danes preganjani, politični sistemi, v katerih ima ali želi imeti vlada popoln nadzor nad vsemi vidiki javnega in zasebnega življenja, žal niso del zgodovine, je povedal.
Spomnil je, da je bilo nastajanje nove države proces. "Veliko korakov je bilo narejenih in veliko prizadevanja je bilo potrebnega, da smo Slovenci prišli do trenutka, ko se je vse združilo v eno in so sanje mnogo generacij Slovencev postale resničnost," je poudaril.
Kot ključni dogodek v slovenski zgodovini, ki je pripeljal do razglasitve samostojne države Slovenije, pa je navedel plebiscit za samostojno Slovenijo, ki je potekal 23. decembra 1990. Ta je združil Slovence okrog skupnega cilja in želje po samostojnosti in neodvisnosti.
Sklenil je, da se Slovenija lahko razvija v smeri uspešne, trajnostno naravnane, inovativne, napredne, povezane, vključujoče, spoštovane in kreativne države. "Če bomo voljni izkoristiti vse naše potenciale, nam bo to zagotovo uspelo," je dejal.
Slavnostne seje DS-ja sta se udeležili tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar in predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič.
Ključni dokumenti za osamosvojitev
Predsednica republike je v predsedniški palači gostila svojce padlih v vojni za Slovenijo leta 1991. Za padlimi je ostala velika praznina, a tudi ponos, je poudarila. Njihova žrtev nas opominja, da države ne smemo jemati za samoumevno.
Na sam dan državnosti, v torek, v predsedniški palač prirejajo dan odprtih vrat.
Z dnevom državnosti, ki je tudi dela prost dan, se spominjamo dogodkov pred 33 leti, ko je takratna slovenska skupščina 25. junija 1991 po nekajletnih prizadevanjih sprejela ključne dokumente za osamosvojitev Slovenije – Temeljno ustavno listino o samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji, ustavni zakon za njeno izvedbo in Deklaracijo o neodvisnosti.
Glasbena čestitka Slovencev iz zamejstva
Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu je ob dnevu državnosti predstavil glasbeno čestitko Slovencev iz zamejstva, v kateri je sodelovalo 24 organizacij in posameznikov s celega sveta. "Drage Slovenke in Slovenci, naj slovenska pesem ogreje slovenska srca doma, v zamejstvu in po svetu. Iskrene čestitke ob dnevu državnosti," je v uvodu čestitke dejal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Temu sledi preplet posnetkov z vsega sveta, v katerih Slovenci na tujem prepevajo skladbo Ljubim te, Slovenija zelena. V tem se jim pridružijo tudi plesalci, ki delujejo v številnih slovenskih folklornih skupinah po svetu, so povzeli v uradu.
Urad se je ob tej priložnosti zahvalil avtorju glasbe in besedila Otu Pestnerju, avtorju priredbe za zbor Juriju Mušiču, argentinskima Slovencema Adrianu Gaserju, ki je poskrbel za video montažo, in Matjažu Rožancu, ki je združil vse zvočne posnetke. Za glasbeno podlago se je urad zahvalil italijanskemu zamejskemu ansamblu Kraški kvintet.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje