Večina slovesnosti in osrednja proslava ob dnevu državnosti so se že zvrstile v soboto, danes (nedelja) pa je v predsedniški palači potekal dan odprtih vrat, prvi od nastopa mandata predsednice Nataše Pirc Musar.

"Moja naloga je biti med vami in stvari, ki se dogajajo v družbi, prenesti na izvršilno vejo oblasti," je povedala obiskovalcem. Zagotovila jim je, da se bo trudila, da bo politika pri strateških temah razmišljala skupaj in enotno.

Kot posebej pomembno vprašanje je izpostavila okolje, saj je treba za mlajše generacije paziti na planet. "Mi starejši smo že naredili svoje, tudi precej škode, ampak zdaj se moramo izboljšati," je dejala.

"Država nismo peščica politikov, država smo ljudje," je dodala. Omenila je tudi mišljenje, da si ljudje kdaj predstavljamo, da je v Sloveniji vse slabo, "ampak ko greš malo po svetu, vidiš, da tukaj ni vse narobe". Kot primer je navedla nedavno analizo ameriške Univerze Yale o najbolj zelenih in trajnostnih državah na svetu, v kateri je Slovenija zasedla 7. mesto, na kar je zelo ponosna, saj se veliko moči usmerja v zelene agende.

Kako je dan odprtih vrat doživel Nigerijec

"Bila je zelo izpolnjujoča izkušnja. Zame je to posebno doživetje, prihajam namreč iz Nigerije, kjer ne poznamo tradicije dneva odprtih vrat," je za Slovensko tiskovno agencijo povedal obiskovalec Chiedozie Kenneth Ugwoke. "To pove veliko o razlikah v politični kulturi. V Nigeriji je med politično elito in državljani široka razdvojenost, skorajda nemogoče je, da bi ljudje zunaj političnih krogov imeli možnost interakcije z njimi," je dodal Ugwoke, ki je sicer raziskovalec na inštitutu za anatomijo ljubljanske medicinske fakultete.

Predsednica republike je po sprejemu državljanov na ljubljanskem pokopališču Žale položila še venec k Pomniku padlim v vojni za Slovenijo 1991.

V počastitev državnega praznika je pred predsedniško palačo med 9. in 21. uro postrojena častna straža garde Slovenske vojske (SV).

Golob: Klešemo si lastno usodo

Ob dnevu državnosti je svojo poslanico objavil predsednik vlade Robert Golob. Opomnil je, da je dan državnosti "spomin na državotvorno dejanje slovenskega naroda in obenem naša skupna zaveza k spoštovanju demokratičnih vrednot". Poudaril je, da državnost ni le status v mednarodnem pravu. "V primeru Slovenije je to tudi odločna in pogumna pot, po kateri se je pred desetletji namenila naša skupnost. Da si kot narod nadenemo lastno identiteto in da si sami klešemo svojo usodo in prihodnost," je zapisal.

Državnost po njegovih navedbah tudi ni dokončno dejstvo, cilj. "Je sklop večnih prizadevanj za boljše življenje, večni boj proti silam, ki bi kratile človekove pravice, in večno negovanje družbe, da ostaja odprta in vključujoča," je dodal.

Današnji praznik, kot poziva premier, zato praznujmo s ponosom in občutkom domoljubja. Zgradili smo državo, ki temelji na enakosti, svobodi, dostojanstvu, solidarnosti in pravičnosti do vseh državljanov. To so po njegovem mnenju vrednote, ki so podstat naše družbe, in samo te omogočajo polni razvoj posameznika in skupnosti.

"Skupaj se moramo truditi, da bi gradili boljši jutri za vse in učinkovito sodelovali v družbeni, gospodarski in politični ureditvi države. Navsezadnje smo država vsi njene državljanke in državljani in verjamem, da se vsakdo med nami s svojim delom in trudom zavzema, da smo nanjo lahko ponosni," je zapisal Golob.

Kot je dodal, nas načelo solidarnosti povezuje tako doma kot na zunaj, kjer Slovenija predstavlja vrednote odgovornosti in reševanja zahtevnih vprašanj. Dialog miru in pravičnosti nas po njegovih navedbah vodi v sodelovanje tako znotraj članstva v EU-ju kot v Varnostnem svetu Združenih narodov.

Sorodna novica Predsednica države: Biti moramo vključujoča družba, ki išče soglasje

"Naša glavna skrb so potrebe vseh prebivalk in prebivalcev ter morebitne stiske starejših in skrb za mlajše generacije. Enakost državljanov pomeni tudi aktivacijo vseh družbenih skupin in posluh zanje. Ko je položaj posameznika okrnjen zaradi njegove identitete, usmerjenosti ali spola, nazaduje celotna skupnost. Dokler omejujemo svobodo drugega, smo se iz zgodovine naučili malo," je opozoril.

Slovenska ustava nas uči, da smo pravna in socialna država, ki skrbi za človekove pravice in v kateri ima oblast ljudstvo. Kot je spomnil, smo vanjo zapisali tudi, da so v naši državi vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katero koli drugo osebno okoliščino.

"V teh prazničnih dneh je treba na te vrednote ponovno posebej opozoriti, kajti v naši družbi sovraštvo in nestrpnost nimata mesta," je poudaril.

Složnost in solidarnost, ki smo ju pokazali pred 32 leti, sta po njegovem mnenju močnejši od strahu in nasilja. "Oboje znamo pokazati ob vseh naših mednarodnih zmagoslavjih, ob športnih zmagah naših asov; prav složnost in solidarnost sta tisto, kar nas povezuje v enotno srce, ki bije za naše šampione. In prav ta navdihujoči občutek naj vas spremlja sleherni dan in opominja, da smo skupaj še močnejši in uspešnejši," je predsednik vlade pozval v poslanici.

Golob vsem želi, da bi te vrednote znali ohraniti v sebi in iz njih črpati navdih za svoja dejanja. Zavedanje, da je prehojena pot v samostojnost omogočila blaginjo in nove priložnosti razvoja naše države, prinaša tudi vrelec novih izzivov, je prepričan.

Pahor: Politična in ideološka delitev je strup, ki nas hromi

V Športnem parku Vrhnika je v organizaciji Zavoda Iskreni potekal festival družin. Končali so ga z mašo za domovino v cerkvi Svete Trojice, ki ji je sledila slovesnost ob dnevu državnosti. Na njej je bil slavnostni govornik nekdanji predsednik republike Borut Pahor.

Ob pogledu nazaj na dosežke države je Pahor ugotavljal, da smo se v mednarodni, zunanji in varnostni politiki od ustanovitve države vedli povezovalno in vključujoče ter kljub za demokracijo normalnim prepirom sodelovali. Glede domače, gospodarske, socialne in druge politike pa je bilo te povezovalne, vključujoče in konsenzualne politike bistveno manj.

Ena od bistvenih tem, ki je hromila politiko sodelovanja, je bila polpretekla zgodovina, čas narodnega razkola sredi druge svetovne vojne in obdobje po njej, je dejal. Politična in ideološka delitev glede tega je po Pahorjevem prepričanju "nesrečna mati vseh naših delitev in razdelitev". "To je strup, ki nas hromi," je poudaril.

Še je čas, da se tega zavemo in obravnavamo ta čas in te teme z dolžno skrbjo za bolečino drugega, je pozval. Ker tudi osamosvojitev počasi postaja del polpretekle zgodovine, bi bilo namreč po njegovem mnenju skoraj tragično, če bi se tudi o času narodne in politične enotnosti in sodelovanja pred nekaj več kot 30 leti začeli prepirati in deliti.

Janša: Standard se je opazno zvišal, ni pa vse v standardu

Dopoldne je v cerkvi Svetega duha na vrhu Polževega nad Višnjo Goro potekala maša za domovino. Maši je sledila slovesnost s kulturnim programom pred cerkvijo, kjer je imel govor prvak opozicije Janez Janša. V govoru je omenil številne občinske proslave, ki kažejo na enotnost. Poudaril je tudi, da se je standard v 32 letih opazno zvišal, ni pa vse v standardu, je poročala TV Slovenija.

Drugi načrtovani dogodki

V Ivančni Gorici in Vrhpolju pri Vipavi sta bili maši za domovino, na Tartinijevem trgu v Piranu pa je nastopila skupina Laibach, je poročal Radio Slovenija.

V Vrhpolju pri Vipavi je bila ob 18. uri tudi proslava v organizaciji Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve, kjer je bil slavnostni govornik nekdanji predsednik državnega sveta Alojz Kovšca.

Tanja Fajon: Smo spoštovana partnerica

Ministrica za zunanje in evropske zadeve in predsednica SD-ja Tanja Fajon je v poslanici poudarila, da je Slovenija danes na pravi poti, živimo v odprti in strpni družbi. "Smo spoštovana partnerica v mednarodnih organizacijah; dejavnik miru, stabilnosti in razvoja v regiji."

Spomnila, da je Slovenija pred 32 leti postala samostojna in neodvisna, kar je nepozaben mejnik v zgodovini naše države. "Bili smo enotni. Bili smo ponosni. V letih zgodovine naše države smo prehodili dolgo pot. Se soočili z mnogimi preizkušnjami. Vedno smo se pobrali, se združili in šli naprej," je navedla.

Danes je Slovenija jedrna članica evropske skupnosti, ki spoštuje človekove pravice, demokracijo, vladavino prava, svobodo medijev in enakost. Pred dnevi je bila izvoljena za sedež nestalne članice Varnostnega sveta Združenih narodov, je spomnila. Po njenih besedah je bila pridobitev priznanja in zaupanja 153 držav naš skupen in poseben uspeh.

"To priznanje ni le izredni privilegij, ampak predvsem naša dolžnost, da smo proaktivni pri spopadanju s skupnimi izzivi ter prizadevanjih za mir, varnost, skrben svetovbi razvoj in učinkovito spopadanje s podnebnimi spremembami. Pot ni bila lahka, ampak smo dokazali, da takrat, ko stopimo skupaj in zavzeto delamo za jasen cilj, znamo in zmoremo dosegati vrhunske rezultate," je zapisala Fajon.

"Ne bo vedno lahko. Nikoli ni bilo. Vem pa, da je marsikaj mogoče, ker vidim potencial v vseh nas. In to je tisto pravo bogastvo naše države – njeni ljudje. Ko stopimo skupaj, smo nepremagljivi," je prepričana.

Osrednja državna in druge slovesnosti v soboto

Slovenija je sicer dan državnosti že v soboto zaznamovala s številnimi slovesnosti, vrhunec prireditev je bila tudi letos osrednja državna proslava na Kongresnem trgu v Ljubljani. Zbrane je nagovorila predsednica Pirc Musar, ki je poudarila, da država ni le peščica voditeljev, temveč ljudje. Zato se moramo vsi zavzemati za do človeka prijazno državo. "Več kot nas je, ki v srcu dobro mislimo, lažje nam bo vsem opravljati svoje naloge in soustvarjati državo, kakršno si želimo in tudi zaslužimo," je dejala.

Na slavnostnih sejah sta se sešla tudi državni zbor in državni svet.

Z dnevom državnosti, ki je tudi dela prost dan, zaznamujemo dogodke pred 32 leti, ko je takratna slovenska skupščina 25. junija 1991 po nekajletnih prizadevanjih sprejela ključne dokumente za odcepitev Slovenije od takratne Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ) in nastanek samostojne države Slovenije – Temeljno ustavno listino o samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji, ustavni zakon za njeno izvedbo in Deklaracijo o neodvisnosti.

Slovenija je svojo samostojnost in neodvisnost slovesno razglasila dan po sprejetju ključnih dokumentov, 26. junija 1991, na Trgu republike v Ljubljani.

Sorodna novica "Učencem želimo prikazati, da ni samoumevno, da imamo svojo državo"