"Slovenija je bila med prvimi, ki je Ukrajini priskočila na pomoč, finančno pomoč bomo nadaljevali. Večina nepovratnih sredstev bo šla za humanitarne namene, naš prispevek se ne bo povečeval. A nekatere druge članice zavezništva bodo morale v prihodnje prispevati bistveno več, kot so doslej," je v izjavi za medije na vrhu Nata v Washingtonu dejal predsednik slovenske vlade Robert Golob.
Voditelji držav članic Nata so se v sredo v skupni izjavi zavezali k dolgoročni pomoči Ukrajini, usklajevanje katere prevzema zavezništvo. V prihodnjem letu nameravajo članice za vojaško pomoč Ukrajini nameniti najmanj 40 milijard evrov. Toliko sicer na letni ravni namenjajo že od začetka ruske agresije pred nekaj več kot dvema letoma.
Golob za več diplomacije in mirno rešitev
Premier je poudaril, da bo vojna v Ukrajini najverjetneje dolgotrajna, na kar se je treba ustrezno pripraviti. "V vseh dolgotrajnih konfliktih pa ne smemo prezreti vidika, ki je bil morda doslej premalo izpostavljen. To je politično oziroma diplomatsko delovanje," je povedal.
"Verjamem, da bomo morali na tem področju narediti več, če bomo želeli mirno rešitev tega konflikta. Zato je treba zagotoviti dialog z globalnim jugom in ostalimi svetovnimi državami, predvsem glede usklajevanja stališč," je dejal.
Kot je še povedal predsednik vlade, jim pri reševanju konflikta v Ukrajini ne gre ne roko dejstvo, da Zahod nima povsem izdelanih stališč do konflikta na Bližnjem vzhodu.
"Tam se dogaja humanitarna katastrofa, ki ni nič manjša od tiste v Ukrajini. Verjamem, da dvojni standardi, ki nam jih očitajo druge, predvsem arabske države, ne gredo v korist iskanja rešitve za Ukrajino," je poudaril.
Razprava z Zelenskim
Voditelji članic Nata so se v sredo posvetili predvsem nadaljnji pomoči Kijevu pri njenem spopadanju z rusko agresijo, o čemer bodo danes (četrtek) v okviru Sveta Nato-Ukrajina razpravljali še z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim.
Ruska agresija pa je tudi ena osrednjih tem razprave s predstavniki Evropske unije in partnerskih držav iz indijsko-pacifiške regije – Avstralije, Nove Zelandije, Japonske in Južne Koreje.
Fajon: Nobena država ni odporna proti naraščajočim hibridnim grožnjam
Zunanja ministrica Tanja Fajon je z udeležbo na javnem forumu na temo hibridnih groženj sklenila svojo udeležbo na vrhu zveze Nato v Washingtonu. Poudarila je pomen krepitve odpornosti družb na naraščajoče hibridne grožnje, so sporočili z zunanjega ministrstva. "Nobena država ni odporna proti naraščajočim hibridnim grožnjam, zato je krepitev odpornosti družb ključna za premagovanje tega varnostnega izziva. Slovenija je v preteklem letu tudi zaradi članstva v Varnostnem svetu Združenih narodov pogosteje tarča hibridnih groženj in kibernetskih napadov," je na dogodku povedala ministrica.
Dejala je, da so dezinformacije, širjenje lažnih novic in vpletanje v demokratične procese zelo skrb vzbujajoči pojavi na zahodnem Balkanu. "Slovenija in Francija sta združili moči in v Črni gori omogočili vzpostavitev regionalnega kibernetskega centra, ki skrbi za kibernetsko zmogljivost regije," je dejala.
V torek je Fajon sodelovala na okrogli mizi z naslovom Iz vizije v dejanja: ženske, mir in varnost v zavezništvu, kjer je poudarila, da sodelovanje žensk bistveno izboljša rezultate v mirovnih pogajanjih.
Več žensk pomeni več miru, zato je Slovenija odločno podprla nove usmeritve zavezništva na področju Agende za ženske, mir in varnost (Women, Peace, Security – WPS), ki so bile potrjene na vrhu zavezništva v Washingtonu. Slovenija je pri oblikovanju usmeritev tudi dejavno sodelovala, je poudarila zunanja ministrica.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje