"Nobenega dvoma ni, da je Ukrajina na poti v Nato. Ne nazadnje ta proces traja že več kot desetletje. Vprašanje ni, ali, vprašanje je, kdaj. Razumem, da trenutek še ni napočil, pa vendar – dajmo se pripravljat, kot da bo to mogoče že jutri," je premier dejal v odgovor na novinarsko vprašanje o tem, koliko bo Slovenija prispevala za obrambo Ukrajine in ali podpira njen vstop v zvezo Nato.
"Kar je pomembno, je to, da se v tem vmesnem obdobju vsi zavedamo svojih obveznosti, prispevamo h krepitvi svojega vojaškega proračuna, svoje obrambne sposobnosti in solidarno prispevamo za Ukrajino skupaj s preostalimi članicami. Številke še niso posebej razdeljene po državah. Mi bomo solidarno prispevali svoj delež," je zagotovil Golob.
Predtem je izrazil prepričanje, da bo na vrhu Nata, ki poteka ob 75. obletnici ustanovitve severnoatlantskega zavezništva, dosežen premik naprej. Ne le glede vlaganj v obrambo in pri zagotovilu Ukrajini, da ji bo Nato stal ob strani. "Verjamem, da bo premik tudi v tem, da se Nato začne obnašati bolj kot politična vojaška organizacija in na tem področju izvajati naslednje korake, ali na evroatlantiku ali indopacifiku," je dejal premier.
Golob je pred današnjim začetkom zasedanja Severnoatlantskega sveta opravil dvostransko srečanje s finskim predsednikom Alexandrom Stubbom, v četrtek ob zadnjem dnevu vrha pa se bo srečal tudi s predsednikom Turčije Recepom Tayyipom Erdoganom.
Iz premierjevega kabineta so sporočili, da sta s Stubbom govorila o krepitvi vojaške industrije in sodelovanja neposredno med obema vladama ter obrambnima ministrstvoma. Je pa Golob na srečanju poudaril, da je ključna naloga zveze Nato ohranjanje miru.
Današnji del vrha se bo končal zvečer v Beli hiši, kjer predsednik ZDA Joe Biden in prva dama Jill Biden prirejata večerjo za voditelje delegacij 31 drugih članic zveze Nato ter partnerskih držav iz indijsko-pacifiške regije – Japonske, Avstralije, Nove Zelandije in Južne Koreje, ki so dobili povabilo na vrh.
Povabljena je tudi Ukrajina – v četrtek bosta potekali zasedanji članic zveze Nato z Ukrajino, ki jo zastopa predsednik Volodimir Zelenski, ter posebej še z indopacifiškimi partnerji.
Glavna tema vrha je nadaljevanje pomoči Ukrajini v času vojne z Rusijo, pri čemer si generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg želi, da bi države formalizirale najmanj 40 milijard evrov letne pomoči Ukrajini, dokler bo to potrebno.
Ukrajini naj bi začeli ponujati tudi most do članstva v zavezništvu, posebno vprašanje vrha pa je tudi povečanje obrambnih izdatkov držav članic na najmanj dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Ta cilj do zdaj izpolnjuje 23 držav. Slovenije ni med njimi, ampak naj bi se jim pridružila do leta 2030.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje