Potem ko v nasprotju s prvotnimi načrti predsednica republike Nataša Pirc Musar med svojim obiskom v Kijevu z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim ni podpisala varnostnega sporazuma med državama, naj bi to v kratkem storil premier Robert Golob.

Premier Golob in ukrajinski predsednik Zelenski bi utegnila podpisati varnostni sporazum med državama že prihodnji teden na vrhu zveze Nato v Washingtonu, če bo vsebina med državama usklajena. Golob je minuli teden po srečanju z Zelenskim v Bruslju povedal, da ukrajinska stran želi čim bolj konkretna zagotovila za finančno pomoč: "Imajo dodatne želje, kaj naj bi se vključilo, verjamem, da se bodo naši pogajalci znali ustrezno odzvati in da ga bomo po tem, ko ga bo obravnaval tudi odbor za zunanjo politiko v parlamentu – ker vedno delamo zunanjo politiko v parlamentu – lahko tudi podpisali. Najverjetneje enkrat v juliju."

Predsednik vlade torej meni, da bi moral pred podpisom osnutek varnostnega sporazuma obravnavati parlamentarni odbor za zunanjo politiko. Zato je poslanska skupina Gibanja Svoboda pred današnjo sejo OZP-ja, ki se je začela ob 9. uri, predlagala širitev dnevnega reda s to točko, a je predsednik odbora Predrag Bakovič iz stranke SD to zavrnil, s pojasnilom, da bi to bilo v nasprotju s poslovnikom. Vseeno bo odbor predlog varnostnega sporazuma obravnaval med pobudami in vprašanji poslancev.

Kaj za morebiten podpis sporazuma pomeni, če OZP o tem ne bo sprejel nobenega sklepa in bo predlog obravnaval le v razpravi med pobudami poslancev? Na zunanjem ministrstvu trdijo, da gre za pravno nezavezujoč politični sporazum o simbolni in načelni podpori Ukrajini, tudi v fazi obnove, zato so od začetka nastajanja sporazuma v nasprotju z Golobom prepričani, da obravnava v parlamentu sploh ni potrebna. In kaj konkretnega lahko Slovenija Ukrajini ponudi? "Slovenija zagotovo ne more nuditi tega, kar nudijo večje evropske in svetovne države, ponudimo pa lahko, kako iskati pot do miru. In o tem sva se pogovarjala večino najinega srečanja," je po srečanju z Zelenskim v četrtek dejal Golob.

Ker Slovenija v Ukrajini že participira s finančno in vojaško pomočjo v okviru dogovorov z Natom in EU-jem, so se na domačem parketu pojavila opozorila, da bi lahko obljube o dodatni finančni pomoči destabilizirale vlado v času pogajanj o plačah v javnem sektorju in zaostrile socialni konflikt.