Sorodna novica Fides po odpravi plačnih nesorazmerij želi zvišanje plač zdravnikov še za pet razredov

Zdravniki, združeni v sindikat Fides, stavkajo že skoraj osem mesecev. Potem ko je propadel poskus mediacije, vlada pa za ključne zahteve sindikata ostaja gluha, Fides stavko še zaostruje z novimi stavkovnimi zahtevami. Po uskladitvi plačnih nesorazmerij zdravniki zase zahtevajo še dodatnih pet plačnih razredov. Kot trdijo, do zdaj izpogajane rešitve ustvarjajo nova nesorazmerja. Vlada Fidesu odgovarja, da se nesoglasja rešujejo za pogajalsko mizo. Medtem pa je število pacientov, ki na preglede in posege čakajo nedopustno dolgo, preseglo 155 tisoč. Vse pogostejše je tudi nasilje nad zdravstvenimi delavci. O tem se je s predsednikom Fidesa Damjanom Polhom v Odmevih pogovarjala Rosvita Pesek.

Postaviva se v prostor in čas: imamo najdaljšo stavko zdravnikov zgodovini. Imamo tudi omejitev oziroma dodatna dela, ki vam jih je vlada naložila v stavki. Vi ne hodite na pogajanja. Hkrati ste pa danes sporočili, da zahtevate pet plačnih razredov več od tistih, ki bodo izpogajani. Nam lahko to pojasnite?

Z veseljem. Res je, stavka traja predolgo. To ni ne meni kot predsedniku Fidesa niti drugim ožjim sodelavcem v ponos. Tu gre za ignoranco vlade, ki preprosto noče upoštevati tistega, kar je podpisala z nami. Ukvarja se s stavko, namesto da bi se ukvarjala z resnimi težavami, ki tarejo naše javno zdravstvo. S tega vidika je njihovo ravnanje popolnoma nerazumljivo. Kaj so naredili? Onemogočili so stavko, jo tako rekoč prepovedali. Ostalo nam je samo formalno nadaljevanje stavke, ker s tem silimo vladno pogajalsko skupno, da se pogovarja z nami. Glede pogajanj in stebrnih pogajanj: v podpisanem dogovoru z vlado jasno piše, da če ne bo dogovora do konca prejšnjega leta, potem imamo vso pravico, da se sami pogajamo ločeno od drugih.

Na ministrstvu za finance in pri ministrici so v odzivu na vašo tiskovno konferenco na neki način rekli, da ste si sami krivi, saj niste hodili na pogajanja, ne na ena ne na druga. Hkrati so izrazili začudenje nad temi dodatnimi petimi razredi. Nam lahko to nekoliko utemeljite?

Ministričine izjave so take, da ne spadajo ne v prostor ne v čas, v katerem živimo. Spreneveda se. Ne hodi ne na ena ne na druga pogajanja. Vsaj pozdravit bi nas prišla, če bi jo zanimalo, kako potekajo. Tudi prebrala bi si lahko dogovor te iste vlade, ki je z nami podpisala klavzulo ločenih pogajanj. Kar se pa tiče petih dodatnih razredov: ko smo dobili v roke predlog nove plačne lestvice, smo popolnoma jasno videli, da vlada preprosto ni upoštevala prav ničesar, na kar smo jo opozarjali. Iz tistih plačnih nesorazmerij, ki so bila na vrsti za reševanje, so naredili še večja nesorazmerja. Poudarjam, da ta vlada pri upoštevanju ciljnih delovnih mest ni nikoli upoštevala metodologije, tako kot je ni za prejšnji oziroma obstoječi plačni sistem. Če ni metodologije, potem se lahko vsak izpogaja, kar hoče. Mi smo hoteli prav to preprečiti. Za nas sta pomembni dolžina študija, odgovornost poklica in vse drugo smo doživeli kot neko podporo ministrstva za finance, da bi se te zadeve uredile. Nič nimam proti, sam krasno sodelujem z zdravstvenim timom, ampak ve se, kdo je na vrhu in kdo spodaj in tudi tisti spodaj ne morejo biti zadovoljni z višino svojih plač – tu mislim predvsem na srednje medicinske sestre, ki so bile dvojno degradirane, tako finančno kot strokovno.

Ta zdravstveni tim, o katerem govorite – nikoli ne nastopate skupaj. Eni se borijo zase, drugi zase. Ali sploh verjamete v uspešnost pogajanj v plačnem stebru? Lahko tu nastane rezultat, s katerim boste konec leta zadovoljni?

Lepo sem vam povedal, da če ni metodologije, potem je ta težava še toliko večja. Kar se pa zdravstvenega tima tiče: mi smo ne enkrat, temveč večkrat povabili druge sindikate v zdravstvu, da sedemo skupaj in se pogovorimo. Govorim za neformalna srečanja. Tudi takrat, ko smo se odločali, da bi izstopili iz enotnega plačnega sistema in da bi vse specifike gradili na zdravstvenem stebru, ločeno od drugih sindikatov, smo dobili čevelj. Preprosto niso bili voljni. Vedeti morate tudi, da so številni sindikati v zdravstvu vključeni v velike centrale, ki imajo svoje interese. Tako kot se centrala odloči, tako potem ravnajo tudi manjši sindikati in po mojem mnenju potegnejo ta kratko.

Kaj je zdaj z zdravniško stavko?

Zdravniška stavka formalno poteka, vendar se to na zunaj ne vidi.

Vidi se, da so čakalne vrste še daljše.

Da. Ampak vedeti morate, da zaradi pogojev dela in neperspektivnosti javnega sektorja oziroma javnega zdravstva številni zdravstveni delavci, zdravniki in preostalo osebje odhajajo. To se vsakodnevno pozna, ker se ne nadomeščajo. Pred očmi ministrice ta javni zdravstveni sistem, ki ga ona zastopa, razpada. Ne vem, do kdaj bo vlada to še tolerirala. Ona se ukvarja z našo stavko. Preprečila jo je. Zdaj je novela zakona o zdravniški službi, ki govori o stavki, na ustavnem sodišču. Upam, da bodo ustavni sodniki tokrat modri. Nepojmljivo je, da se med časom stavke ne ukvarjaš s težavami, temveč se ukvarjaš s stavko. V tej državi je veliko narobe.

Kaj se bo zgodilo konec leta? Kakšen bo epilog vsega tega?

Mi se vseeno redno sestajamo z vladno pogajalsko skupino. Zdaj je bil sicer rahel premor zaradi poletja. Čeprav nismo rešili stavkovnih zahtev, smo med temi pogajanji našli neke rešitve, ki jih bo vladna pogajalska skupina poskušala uveljaviti skozi parlamentarni postopek in zakonodajo. Neke stvari so iz preteklosti, neke iz sedanjosti. Skratka, na koncu leta bo malce boljše, ne bo pa to tisto, kar bi rešilo propadanje javnega zdravstva.