Romi predstavljajo približno 0,7 odstotka prebivalstva Slovenije, okoli 15.000 jih je. Prebivajo predvsem v Prekmurju in na jugovzhodu Slovenije v približno 85 zaselkih, katerih večina je nelegalnih, je na začetku oddaje povedala voditeljica Tarče Erika Žnidaršič. Kot je dodala, imajo le redki Romi službo, mnogi otrok v šolo ne pošiljajo, zaprti so v geto brez družbene vloge, vedno več je tatvin, vlomov, pretepov, streljanja.

"Ljudje so nemočni, ko se nastanijo na njihovi zemlji. Verižnih kazni od prejemnikov socialnih pomoči ni mogoče izterjati, sodišča izrekajo pogojne obsodbe, inšpekcija napiše zapisnik in s tem se zadeva konča. Ob vsem tem ne čudi, da so ljudje vedno bolj jezni, pravijo, da je država nanje pozabila, jih ignorira, da zakoni ne veljajo za vse enako," je voditeljica sklenila uvod v oddajo.

Prispevek: Kaj se je dogajalo pred napadom Romov na policiste?

V prej še neobjavljenih posnetkih dogajanja pred romskim naseljem Mestni log, tik pred napadom Romov na policiste, vidimo policista, ki teče za mladoletnim pobeglim voznikom, ki je na travniku ustavil avto in zbežal v naselje. Zatekel se je k svoji babici, v prispevku Tarče pove novinarka Anja Šter.

V naselju je Tarča posnela izjavo mame mladoletnika. “Tam dol, ko je otrok vozil vodo živalim na pašniku, je videl policijo, se ustrašil in začel bežati. Potem se je zgodil incident," je povedala Judvita Veselič in dodala, da je takrat ni bilo doma, saj da je bila pri stricu "na Marofu".

"Da, po navadi. No, ne po cesti, po travniku, do pašnika," je na vprašanje, ali je v navadi, da njen sin vozi brez izpita, odgovorila Judvita Veselič.

Druga policijska patrulja je bila medtem že v naselju, položaj pa je postajal vse bolj napet, saj se je več Romov skupaj s policistoma odpravilo na travnik.

"Mi je sin potem povedal, da ga je policija vrgla ob tla, ko ni bilo nikogar doma, da bi mu pomagal, potem pa ne vem, kaj je bilo," je še povedala Veselič. Sledil je pretep med Romi in prisotnimi policisti.

"Samo, da povem, mi, moja družina, nimamo težav s policijo. Razen ta incident, ki se je zgodil, še za to nam je žal. Takrat nas ni bilo doma," je še komentirala Veselič, njen mož pa je dodal: "Jaz nimam težav po cesti s policijo." "Niti s policijo niti z vaščani, z nobenim," ga je dopolnila.

Družina s šestimi otroki je sicer ena od dvanajstih družin v tem naselju, pred desetimi leti jim je občina priskrbela vodo in elektriko. Judvita je ena redkih v naselju, ki je končala osnovno šolo, njen mož ima pet razredov, njeni starši šole niso obiskovali, vsi njeni otroci obiskujejo bližnjo osnovno šolo – najstarejši – 14-letnik gre v sedmi razred. Ne mož ne ona ne delata, živijo od socialnih prejemkov.

Incident v noči na petek

V noči na petek, dva dni pred tem, se je zgodil še en nepredstavljiv dogodek, v katerega so bili vpleteni Romi, in sicer streljanje in grožnje na policijski postaji. Incident je za Tarčo opisal nekdanji uslužbenec policije, tudi edini, ki si je sploh upal pred kamero spregovoriti o razmerah v Kočevju.

Začelo se je s krajo, Rome so zasačili stanovalci in sami posredovali, za njimi so se podali z avtomobili. "Romi so se jih hoteli znebiti, proti njim so izstrelili več strelov, koliko vem, so zadeli vozilo. Oškodovanci so se nato odpeljali na policijsko postajo Kočevje, tja so se zatekli, vendar Romi niso prenehali, saj so se zapeljali za njimi in želeli nasilno vstopiti v policijsko postajo, kar jim ni uspelo," je povedal anonimni sogovornik Tarče. "Kakor sem slišal, se je policist zaklenil in poklical pomoč, patrulje ni bilo v bližini, da bi lahko hitro prišla na pomoč. Še pred prihodom patrulje so se Romi razbežali," je še dodal.

Na policiji so bili s pojasnili skopi: incident so potrdili. Osumljenega 21-letnika so priprli. "To je po mojem višek predrznosti, da nekdo oborožen pride na policijsko postajo in ne preneha groziti. To je incident, ki nam mora dati misliti, da se to nasilje lahko konča tudi tragično s kakšno smrtno žrtvijo," je opozoril nekdanji policisti, ki je zaradi varnosti želel ostati anonimen.
To se pred 10, 15 leti ne bi moglo zgoditi? "Prepričan sem, da ne. Imeli so obračune med sabo, ne pa da bi bili tako nasilni do drugih občanov," je odgovoril.

Težave nadstandardne stanovanjske soseske

Težave so tudi v stanovanjski soseski Kočevska rezidenca. Pred 14 leti so stanovanja tam prodajali kot nadstandardna, potem pa je pred tremi leti Stanovanjski sklad odkupil več stanovanj in vanje naselil romske družine.

Novinarji Tarče so govorili z več stanovalci, ki se pritožujejo, da je od takrat stanje nevzdržno zaradi nekaj romskih družin, ki ne upoštevajo hišnega reda in kršijo javni red in mir. Javno se zaradi strahu pred maščevanjem nihče ni želel izpostaviti, so pa novinarjem poslali fotografije in zapis. "Vhodna vrata v blok so ves čas pokvarjena (namenoma), tako da lahko vsi pridejo v blok. Obnašajo se, kot da je vse njihovo in si lahko vse dovolijo. Na hodnikih in stopnišču je vse umazano. Večkrat je podriskano, popljuvano, dvigalo je zažgano s cigaretami, tipke so iztrgane. Pogosti so tudi vlomi v kleti. Vsakič, ko stopim iz stanovanja, se počutim močno ogroženo, in to predstavlja hud stres," so zapisali stanovalci soseske.

Pisali so že na policijo, občino, stanovanjskemu skladu, a do zdaj se ni spremenilo še nič.

Kriminal v Kočevju

Enako povedo drugi sogovorniki, od katerih pred kamero ni hotel nihče govoriti, nekaterim so že grozili. Z enim od krajanov, ki je prav tako želel ostati anonimen, se je ekipa Tarče zapeljala po Kočevju, kjer so se v zadnjem času zvrstili številni vlomi.

Trafiko so okradli že večkrat, v frizerski salon so vdrli že dvakrat, zadnjič so vlomili v Železnino, v poslovalnico A1 in v bližnji gostinski lokal so od novembra lani vlomili že šestkrat. Še druge tarče so bile: bencinska črpalka, nov gostinski lokal ob jezeru, priljubljeni Bar Ribič, trgovski center Mercator. Je nevarno ponoči hoditi po Kočevju? "Za zdaj še nimam tega občutka, vendar če bo šlo s takim tempom, v nekaj letih pa ne bo več varno, ne samo Kočevje, tudi drugo po Sloveniji," je še povedal anonimni sogovorec v Tarči.

Gostje v studiu

V studiu Tarče so razmere komentirali minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar, poslanec SD-ja in nekdanji podžupan Kočevja Predrag Baković, ribniški župan Samo Pogorelc ter novinar in predsednik romskega akademskega kluba Sandi Horvat. V Šentjerneju pa je o razmerah govorila skupina županov in podžupanov jugovzhodnih občin – Škocjana, Kočevja, Novega mesta, Brežic, Metlike, Semiča, Krškega in Črnomlja.

"V Šentjerneju smo razočarani in jezni"

Župan Šentjerneja Jože Simončič je opisal razmere v občini: "V Šentjerneju smo razočarani in jezni, situacija je vedno slabša, vedno več je kriminala in nezaupanja med ljudmi, očitno vlada ne zna opraviti svojega posla, ki ga je obljubila." "Tako da mi smo naveličani vseh obljub, in če vlada ne opravi svojega posla, ga bomo morali pač mi," je napovedal.

Zemljišča, ki so v lasti občine, so pred kakšnim letom zasedli Romi in tam postavili nekaj objektov. Simončič je povedal, da so ta zemljišča še vedno zasedena: "Organi sicer delujejo, meljejo, opravljajo svoje delo, rezultata ni pa nobenega." Kot je pojasnil, so ta dejanja prijavili: "Odgovorov ni, policija sicer svoje delo opravi, postopki na tožilstvu tečejo ... Rad bi opozoril, da smo lanskega oktobra zahtevali vpogled v spis, da bi vsaj vedeli, kdo je oseba, ki je zasedla naše zemljišče, vendar do danes nismo dobili odgovora, tako da niti ne vemo, kdo je naše zemljišče zasedel, ne moremo z njim kontaktirati in nemočno samo lahko opazujemo. Boli nas to, da ne veljajo predpisi enako za Rome in Nerome."

Notranji minister Boštjan Poklukar je kazniva dejanja obsodil, ob tem pa zagotovil, da je policija "poostrila varnost tako na vidnem, uniformiranem delu policije kot na preiskovalnih dejanjih". "Verjamem, da bo čez nekaj časa ta učinek povečanja policijske sile tudi deloval, se bo izražal v številnih kazenskih ovadbah in pa zaključenih primerih," je še dodal. Znova je opozoril, da je jemanje zakona v svoje roke nezaupnica policiji. "Verjamem pa, da tudi inšpekcijske službe in vsi drugi organi v tej zadevi delajo vse tisto, kar morajo seveda delati," je še dodal.

Policisti naj bi se pred Romi zaklenili v policijsko postajo. Poklukar informacij o tem nima.

Glede poročanja Tarče, da so se policisti pred Romi zaklenili v policijsko postajo, pa je Poklukar komentiral: "To prvič slišim iz tega vašega prispevka, jaz te informacije nimam, je pa res, da je delo na teh območjih tudi za policijo na neki način naporno, vendar je policija – jaz še vedno tako menim – najbolj učinkovit organ tukaj."

Poslanec SD-ja in nekdanji podžupan Kočevja Predrag Baković pa je dejal, da je omenjeni incident – če informacija o njem drži – "to zelo slaba informacija za vse ljudi". "Že zdaj so prestrašeni, starejši si v večernih urah ne upajo več stopiti ven, tako da se držijo doma in situacija je zaradi tega lahko zelo, zelo, zelo problematična. Če se je to res zgodilo, me skrbi in žalosti kot nekdanjega policista in seveda tudi kot občana." Poklukar je ob tem še enkrat poudaril, da sam informacije o tem dogodku nima.

Na vidiku spremembe zakonodaje?

Podžupan Kočevja Gregor Košir je ponovil, da so ljudje že izgubili potrpljenje: "Zadeve se na samem terenu zaostrujejo. /.../ Mi smo že o vseh težavah govorili, zdaj bo treba narediti korak naprej."

"Po sestanku notranjega ministrstva in pravosodja so zdaj zadnje informacije, da se bo neka zakonodaja lahko spremenila, ker ne moremo dopustiti, da se serijski vlomilci prosto sprehajajo po naših mestih, ne moremo dovoliti, da se dnevno terorizira, krade po trgovinah in terorizira trgovke in ostalo osebje, ne moremo dovoliti, da nekdo dobi za 10.000 evrov kazni in so neizterljive, na drugi strani pa dobiva socialno pomoč, ker na takšen način ne moremo preiti v normalen postopek šolanja in zaposlovanja, in tu se nam zadeva sesuva, vse kar naredimo mehkega, tudi z vodo, prostorom itd., se nam sesuva, ker je kriminal prevladal nad ostalim, nad ostalimi napori za sobivanje," je povedal Košir.

Baković je v oddaji dejal, da bi bilo po njegovem osebnem mnenju treba narediti tako kratkoročne ukrepe na področju varnosti kot tudi dolgoročne. Med kratkoročnimi vidi predvsem to, "da se promptno v Kočevju izvaja policijski nadzor, ne samo zdaj, ko gori, ampak tudi nasploh, da se kadrovsko krepi policija".

Minister Mesec o pogojevanju otroškega dodatka

"Treba se je pogovoriti tudi o tem, da se del otroškega dodatka pogojuje s tem, da otrok hodi v šolo. To je konec koncev otrokova pravica in način, kako bomo dolgoročno preprečili, da se revščina prenaša iz roda v rod," je v Tarči povedal minister za delo Luka Mesec.

Pogorelc: Pravico do pitne vode imajo legalna naselja

Ribniški župan Samo Pogorelc, ki se je z varuhom človekovih pravic zapletel v besedni dvoboj zaradi pogojevanja omogočanja pravice do pitne vode Romom, pa je k svojim že znanim stališčem dodal: "Ustava res predpisuje pravico do pitne vode, podrobneje pa je to urejeno v zakonskih aktih, kjer piše, da imajo pravico do pitne vode naselja, ki so legalna, se pravi, so na stavbnih zemljiščih, kjer je možna gradnja, in da je zemljišče tvoje, torej, da je gradnja legalna. Kot imajo to urejeno vsi preostali državljani."

Stanje se poslabšuje tudi v Dobruški vasi oz. Škocjanu, je povedal tamkajšnji župan Jože Kapler, ki je poudaril, da se kazniva dejanja kljub nekaterim obsodbam še vedno dogajajo – izpostavil je primer iz marca, ko so mladostniki zažgali vrtec v naselju, ki je bil namenjen romskim otrokom: "Ta vrtec je dve leti nemoteno deloval, dajal rezultate, zdaj se bo ta manko zagotovo pokazal že v naslednjem šolskem letu." Izpostavil je še nekaj drugih kaznivih dejanj, med njimi ropi, vlomi, napadi, kraja poljščin, zažig sena kmetu. "Gre za mladoletne osebe, ki to počnejo zavestno, kar je skrb vzbujajoče," je še dejal.

Horvat: Občina je naredila prvi korak in po 30 letih imamo eno zglednih romskih naselij

Svoj pogled je v Tarči predstavil tudi Sandi Horvat, predsednik romskega akademskega kluba in novinar, ki prihaja iz Prekmurja: "V bistvu se zelo dobro spomnim: pred 30 leti tudi mi nismo imeli vodovoda, v našem romskem naselju je bil neki vaški vodnjak v gozdu, kjer smo si Romi pridobivali vodo za gospodinjstvo in higieno. Ampak je bila takrat občina tista, ki je naredila prvi korak do Romov, ker je želela tudi za svoje občane, da imajo osnovne dobrine in je skupaj z Romi, prvimi romskimi aktivisti v občini, stopila do Romov in skupaj z njimi našla rešitev. Vemo, da takrat ni bilo nekih dodatnih sredstev za infrastrukturo, za urejanje romskih naselij, tako da je občina sama to uredila. Je pa treba povedati, da to ni šlo z danes na jutri, to so bila potrebna leta, da se je uredilo vse od vodovoda, mestnega vodovoda in elektrike do tega, da lahko danes po 30 letih lahko rečemo, da imamo eno zglednih romskih naselij v naši občini."

Horvat je pojasnil, da tudi njegovo naselje ni bilo imuno na kriminal, in tako zavrnil predvidevanja, da so tovrstne težave samo na jugovzhodu Slovenije: "Znotraj našega naselja smo imeli pred dobrimi 15 leti tudi posameznika, ki se je nelegalno ukvarjal s preprodajo orožja, tako da je bil neki strah že znotraj samega naselja. Osebno imam tudi to izkušnjo, da sem bil, ne bom rekel žrtev, ampak deležen fizičnega napada od tega posameznika. Ampak so takrat k sreči tudi policija in vsi drugi odigrali svojo vlogo, da se je potem tudi zadeva sčasoma umirila in uredila. Pa ni bilo tako dolgo nazaj."

"Ko govorim z Romi, jim želim dopovedati, da to ne gre, da si ne morejo prilastiti nekega tujega zemljišča"

Glede praks, ko nekateri Romi zasedejo zemljišča v tuji lasti, pa Horvat pravi: "Ko sem na terenu, ko govorim z Romi, jim želim tudi dopovedati, da pač tako to ne gre, da si ne morejo prilastiti nekega tujega zemljišča. Ampak tukaj bi morali pogledati tudi malce zgodovinsko, način preseljevanja Romov, ker govorimo o več romskih skupnostih v Sloveniji, gre za več podvej Romov. Če govorimo posebej za jugovzhodni del Slovenije, so to Romi, ki so prišli na slovenska tla, ne pred 50 leti, ampak recimo pred stoletji, iz hrvaške smeri. In imajo popolnoma drugačen način razmišljanja kot pa recimo mi, Romi v Prekmurju. To res prvi koraki, da jim je treba dopovedati, da kot državljan Slovenije imaš ne samo pravice, ampak tudi svoje dolžnosti. In to dejansko tudi Romom jaz sam povem. In upam, da ko slišijo to od Roma, da ima morda večji učinek, kot pa če bi slišali od Neroma."

Spodaj vabljeni k ogledu celotne oddaje.