Slovenski bruto domači proizvod (BDP) je lani po letni reviziji ocene znašal 63,951 milijarde evrov, kar je nominalno za 12,4 odstotka več, realno pa za 2,1 odstotka več kot predlani, je na novinarski konferenci v Ljubljani povedala generalna direktorica Statističnega urada RS (Surs) Apolonija Oblak Flander. V letu 2022 je nominalna rast BDP-ja medtem znašala 9,4 odstotka, realna pa 2,7 odstotka.

V letu 2023 so k rasti BDP-ja največ prispevali gradbeništvo (0,8 odstotne točke), oskrba z energijo (0,7 odstotne točke), predelovalne dejavnosti (0,3 odstotne točke) ter informacijske in komunikacijske dejavnosti (0,3 odstotne točke). Negativno pa so na BDP vplivale finančne in zavarovalniške dejavnosti (– 0,1 odstotne točke), rudarstvo (– 0,1 odstotne točke) ter dejavnosti kmetijstva, gozdarstva in ribištva (– 0,1 odstotne točke).

Ocena rasti BDP-ja je za 0,5 odstotne točke višja kot po četrtletni oceni, objavljeni 14. februarja. "Postopek ocenjevanja četrtletnega BDP-ja za leto 2023 ni bil spremenjen, razlika med obema ocenama pa je po naših podatkih relativno majhna," je pojasnila Oblak Flander.

Letna rast cen po več letih znova pod odstotkom

Statistični urad je objavil tudi podatke o medletni inflaciji za avgust, ki kažejo, da se rast cen še naprej umirja – letna rast cen se je tako avgusta znižala že peti mesec zapored. Medletna inflacija je avgusta upadla na 0,9 odstotka in se tako prvič po marcu 2021 spustila pod odstotek. Gre za drugo najnižjo raven letne stopnje inflacije po marcu 2021, ko je bila 0,1-odstotna. Storitve so se v povprečju podražile za 4,1 odstotka, blago pa se je pocenilo za 0,7 odstotka. Cene poltrajnega in trajnega blaga so upadle za 4,6 odstotka oz. 1,2 odstotka, medtem ko so cene blaga dnevne porabe zrasle za 0,3 odstotka.

K letni inflaciji so največ, 0,5 odstotne točke, prispevale za 6,7 odstotka višje cene v restavracijah in hotelih. S po 0,3 odstotne točke so sledile podražitve alkoholnih pijač in tobaka (za 5,2 odstotka), raznovrstnega blaga in storitev (za 4,0 odstotka), izdelkov in storitev v skupini rekreacija in kultura (za 3,0 odstotka) ter hrane in brezalkoholnih pijač (za 1,4 odstotka). Po drugi strani so jo za 0,5 odstotne točke ublažili cenejši izdelki in storitve iz skupine stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo, in sicer za 3,3 odstotka, še za 0,4 odstotne točke pa za 6,5 odstotka nižje cene oblačil in obutve.

Na mesečni ravni padec cen življenjskih potrebščin predvsem na račun razprodaj

Na mesečni ravni so se cene življenjskih potrebščin medtem znižale za 0,2 odstotka. K mesečni deflaciji so avgusta največ prispevale poletne razprodaje oz. nižje cene oblačil in obutve, in sicer za 0,3 oz. 0,2 odstotne točke. Oblačila so se v povprečju pocenila za 6,7 odstotka, obutev pa za 10 odstotkov. Po 0,1 odstotne točke so k padcu cen na mesečni ravni dodale še cenejše prevozne (za 7,3 odstotka) in druge storitve, povezane z osebnimi vozili (za 4,6 odstotka). Medtem so mesečno deflacijo najbolj, za 0,2 odstotne točke, znižala dražja pogonska goriva; dizelsko gorivo se je podražilo za 3,4 odstotka in bencin za 3,6 odstotka. Po 0,1 odstotne točke so prispevali še dražji počitniški paketi (za 1,3 odstotka), hrana (za 0,3 odstotka) in druge podražitve v avgustu.

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v avgustu 1,1-odstotna, potem ko je bila avgusta lani 6,1-odstotna. Na mesečni ravni so cene v povprečju ostale nespremenjene. Medletna inflacija v Sloveniji se je glede na objavljene podatke evropskega statističnega urada Eurostat spustila pod povprečje območja evra. Inflacija v državah z evrom je namreč avgusta na letni ravni znašala 2,2 odstotka.