Virus so odkrili leta 1937 na severozahodu Ugande. Foto: Pixabay
Virus so odkrili leta 1937 na severozahodu Ugande. Foto: Pixabay

Okužbe je potrdil Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske medicinske fakultete.

Nobeden od treh okuženih ni bil v tujini in vsi so se očitno okužili v Sloveniji. Primeri okužb med seboj niso povezani. Vsi trije pa so potrebovali zdravljenje v bolnišnici. Po informacijah, ki jih ima, je njihovo stanje dobro, a s podrobnejšimi informacijami razpolagajo bolnišnice, je na popoldanski novinarski konferenci dejala višja zdravnica specialistka na NIJZ-ju Eva Grilc.

Eden je imel blažji potek in so ga že izpustili iz bolnišnice, drugi pa ima nekoliko hujši potek, a ni smrtno ogrožen, so sporočili z oddelka za infekcijske bolezni na UKC-ju Maribor.

Virus je bil odkrit leta 1937 na severozahodu Ugande. Okužbe z njim so v preteklosti že bile tudi v Sloveniji. Tako je bila v letu 2013 in letu 2017 zaznana po ena prijava, v letu 2018 pa pet.

Vse pogosteje se pojavlja v Evropi

So pa letos, že zgodaj v sezoni, o primerih okužb poročali iz nekaterih držav Evropske unije, tudi sosednjih. Letos so tako o pojavu virusa Zahodnega Nila poročale Italija, Avstrija, Madžarska, Hrvaška, Španija, Francija, Bolgarija, Nemčija, Romunija. Prav tako so bili primeri okužb z virusom v Srbiji, Albaniji in na Kosovu.

Medtem ko so na Hrvaškem in v Avstriji regije s potrjenimi primeri precej oddaljene od slovenske meje, so v Italiji potrdili primere v Furlaniji - Julijski krajini, ki je blizu Slovenije, so navedli na NIJZ-ju.

Kako bolezen prepoznati in kaj povzroča

Virus Zahodnega Nila prenašajo komarji. Najpogosteje se zato pojavlja v toplejših mesecih, ko so komarji najbolj aktivni. Zelo redko se virus prenese med ljudmi s transfuzijo, tkivi ali darovanimi organi.

NIJZ je bil obveščen 30. avgusta. Foto: BoBo
NIJZ je bil obveščen 30. avgusta. Foto: BoBo

Bolezen se običajno pojavi od tri do 14 dni po okužbi. Kot so pojasnili na NIJZ-ju, po piku okuženega komarja večina ljudi ne zboli, saj v približno 80 odstotkih okužba poteka brez simptomov.

"Če oseba zboli, zboli z blago klinično sliko, nekoliko podobno gripi – z glavobolom, bolečinam v mišicah, sklepih, temperaturo. Te težave pa kmalu minejo," je pojasnila Eva Grilc. Pri zelo majhnem deležu, recimo pri eni od 150 oseb, se razvije hujša oblika bolezni, kjer gre za prizadetost osrednjega živčevja. Okužba pa se potrdi z laboratorijsko oz. mikrobiološko analizo, je navedla.

Višje tveganje za starejše in tiste z oslabljenim imunskim sistemom

Večje tveganje za hujši potek bolezni imajo po navedbah NIJZ-ja starejši od 50 let ter osebe z oslabljenim imunskim sistemom. Za okužbo pa so dovzetne vse osebe, ki z virusom še niso bile okužene. Po okužbi je imunost najverjetneje dolgotrajna.

Blage oblike bolezni ne potrebujejo zdravljena, pri hudih pa je običajno potrebno zdravljenje v bolnišnici. Učinkovitih protivirusnih zdravil ni. Zdravljenje je simptomatsko, kar pomeni, da se lajšajo simptomi bolezni, ter podporno – podpirajo se prizadeti organski sistemi.

Prav tako ni cepiva, ki bi preprečilo okužbo z virusom pri ljudeh. Najbolj učinkovit ukrep za zmanjšanje tveganja okužbe na območju, kjer kroži virus Zahodnega Nila, so zato ukrepi za preprečevanje pikov komarjev.

Sicer pa po besedah Grilčeve na pojav bolezni vpliva več dejavnikov, ne le temperatura, vlaga, ampak tudi dovzetnost populacije ter prisotnost okuženih ptic, ki predstavljajo rezervoar bolezni. Komarji se namreč okužijo ob sesanju krvi okuženih ptic.

Eva Grilc je še pojasnila, da je obvladovanje bolezni intersektorsko. Pri tem sodelujejo z drugimi ustanovami. Za zdaj se za škropljenje proti komarjem ne bi odločili. Če pa bi se pojavljali novi primeri, bi se v sodelovanju z drugimi pristojnimi institucijami morda lahko odločili tudi za kakšno dezinfekcijo.

Trije primeri virusa Zahodnega Nila