Ministrstvo za finance vztraja, da je šlo pri prerazporeditvi sredstev iz proračunske rezerve za nepredviden namen, glede tega, kaj je nepredviden namen, pa se z Računskim sodiščem praviloma razhajajo, pravijo. Ministrice za pravosodje Andreja Katič ugotovitve niso presenetile, ob tem pa meni, da bo treba premisliti o organizaciji vodenja tako zahtevnih investicij.

Predsednica računskega sodišča Jana Ahčin je ob ugotovitvah revizije nakupa stavbe na Litijski opozorila, da so na ministrstvu za pravosodje pri pripravi tega projekta zatajile vse kontrole, investicijska dokumentacija pa je bil pripravljena nepopolno in nepravilno ter v nasprotju z veljavnimi predpisi in zakoni.

Ahčin: V zadnjih letih pridržek izrekali le na pravilnost izvrševanja proračuna, tokrat tudi na splošni del

Računsko sodišče je v reviziji lanskega proračuna kot vsako leto revidiralo splošni del proračuna, torej pravilnost priprave izkazov, pa tudi pravilnost izvrševanja proračuna, torej pravilnost izvrševanja odhodkov, je v izjavi pojasnila predsednica računskega sodišča Ahčin. Revizorji so izrekli mnenje s pridržkom tokrat tudi na splošni del proračuna, medtem ko so v zadnjih štirih letih tega izrekli le na pravilnost izvrševanja.

Glede nakupa stavbe na Litijski je Ahčin ob ugotovitvah državnih revizorjev izpostavila, da so v tem primeru na ministrstvu za pravosodje pripravili projekt, ki ga ne bi smeli izpeljati na način, kot so ga. Pri tem so zatajile vse kontrole, tudi ker niso spoštovali rokov, določenih v predpisih o izvrševanju proračuna.

Revizorji namreč med drugim ugotavljajo, da je bilo 6,5 milijona evrov od skupaj skoraj 7,7 milijona evrov, kolikor jih je vlada zagotovila za nakup stavbe, zagotovljenih s prerazporeditvijo sredstev iz splošne proračunske rezervacije, čeprav za takšno prerazporeditev ni bilo podlage, saj v navedenem primeru ni šlo za namen, ki ga pri pripravi proračuna ne bi bilo mogoče načrtovati.

Ahčin je ob tem pojasnila, da sicer vsako leto ugotavljajo izplačila iz splošne proračunske rezerve, ki bi jih bilo mogoče načrtovati, pri tem se z ministrstvom za finance vedno usklajujejo in pogajajo, se pa višina teh izplačil zadnja leta zmanjšuje. Leta 2014 je denimo ta znesek znašal nekaj več kot 122 milijonov, skoraj deset let kasneje, leta 2022 pa denimo nekaj več kot 22 milijonov evrov.

Izvirni greh Ahčin vidi na pravosodnem ministrstvu

Ob tem predsednica računskega sodišča opozarja tudi, da so roki glede izvrševanja proračuna določeni prav z namenom omejitev tveganja in nikakor ni moč trditi, da so instrukcijski, kar je v odzivu zapisalo tudi ministrstvo za finance. Roki so zapisani in so zavezujoči, je pa res, da ne prinašajo sankcij, je dejala Ahčin.

Izpostavila pa je, da je pri tem "izvirni greh" zagotovo na ministrstvu za pravosodje, ki bi lahko ta posel načrtovalo z rebalansom proračuna. Prav tako ministrstvo ni pripravilo analize ponudb, investicijska dokumentacija pa je bila pripravljena nepopolno in nepravilno, je opozorila.

Zaključno poročilo podobno kot junijski osnutek

Zaključno revizijsko poročilo, ki ga je pridobil STA, glede omenjenega nakupa sicer ne prinaša bistveno spremenjenih ugotovitev v primerjavi z osnutkom poročila, ki je junija že zaokrožil v medijih.

Sorodna novica Računsko sodišče od ministrstva za šolstvo zahteva odzivno poročilo

Računsko sodišče tako v poročilu ugotavlja, da ministrstvo za pravosodje nakupa poslovne stavbe za potrebe pravosodnih organov pri pripravi proračuna za leto 2023 ni načrtovalo, a je kljub temu začelo izvajati aktivnosti v zvezi z morebitnim nakupom stavbe. Junija lani je prav tako objavilo poziv za informativno zbiranje ponudb, v katerem je celo navedlo, da je rok za prevzem prostorov 30. oktober 2023, čeprav zanje takrat ni imelo zagotovljenih sredstev in investicijske dokumentacije. Sredstev niso načrtovali niti z rebalansoma, sprejetima maja 2023 in avgusta 2023.

Tako je bilo 6,5 milijona evrov od skupaj skoraj 7,7 milijona evrov, kolikor jih je vlada zagotovila za nakup stavbe, zagotovljenih s prerazporeditvijo sredstev iz splošne proračunske rezervacije, čeprav za takšno prerazporeditev ni bilo podlage, saj v navedenem primeru ni šlo za namen, ki ga pri pripravi proračuna ne bi bilo mogoče načrtovati, ugotavljajo revizorji in ministrstvu za pravosodje očitajo, da je ravnalo v nasprotju z določbami zakona o javnih financah.

Ni bilo ne analize ponudb ne posvetovanja z državnim odvetništvom

Računsko sodišče opozarja tudi, da ministrstvo ni izkazalo, da je pred sklenitvijo pogodbe pripravilo analizo oz. primerjavo med dvema ustreznima prejetima ponudbama, s katero bi lahko upravičilo oz. utemeljilo izbiro ponudbe, za katero se je odločilo. Ministrstvo je ravnalo tudi v nasprotju z zakonom o državnem odvetništvu, saj pred sklenitvijo pogodbe ni pridobilo mnenja državnega odvetništva. Omenjeni zakon namreč določa, da mora državni organ predhodno pridobiti mnenje državnega odvetništva v zadevah, ki se nanašajo na varstvo premoženjskih in drugih pravic ter interesov države, v katerih je vrednost predmeta več kot 100.000 evrov.

Pravosodno ministrstvo, ki je na ministrstvo za finance podalo prošnjo za odobritev izjeme pri uvrstitvi novega projekta v proračun, po ugotovitvah državnih revizorjev pri tem tudi ni ravnalo skladno s pravilnikom o izvrševanju proračuna, ki določa, da mora predlagatelj gradivo v mnenje poslati 20 dni pred sejo vlade, na kateri bo gradivo predvidoma obravnavano.

V tem delu poročila ugotovitve Računskega sodišča letijo tudi na ministrstvo za finance, ki je k omenjeni prošnji podalo pozitivno mnenje, čeprav pogoji za to niso bili izpolnjeni, saj so večje spremembe načrta razvojnih programov dovoljene le do 17. oktobra v tekočem letu.

Tudi finančno ministrstvo je tako ravnalo v nasprotju s pravilnikom o izvrševanju proračuna, ki med drugim določa, da ministrstvo za finance oz. direktorat za proračun preveri skladnost s predpisi ter skladnost finančnih podatkov z veljavnim proračunom, izhaja iz revizijskega poročila.

Ministrstvo za finance kritike glede prerazporeditve sredstev za "nepredviden namen" zavrača

Na ministrstvu za finance kritike zavračajo in vztrajajo, da je šlo pri prerazporeditvi sredstev iz proračunske rezerve za nepredviden namen. Poudarili so, da gre pri ocenah, kaj je nepredviden namen, v danem primeru za presoji dveh organov – ministrstva in Računskega sodišča – ki pa opravljata dve različni nalogi. "Ministrstvo za finance je zavezano zagotavljanju izpolnjevanja vsakokratnih potreb državljanov, državnih organov ter institucij in svoje vsakokratne odločitve oblikuje v skladu z realnimi proračunskimi zmožnostmi in predlogi posameznih resorjev," so poudarili.

Ob tem so navedli, da so ob pregledu revizij v zadnjih 14 letih ugotovili, da je bilo neskladje med tem, kar je ministrstvo prepoznalo kot nepredviden namen, in kje mu je Računsko sodišče pri tem oporekalo, ugotovljeno pri odločitvah vseh vlad v tem obdobju. Nadalje v pojasnilih, ki so jih podali tudi Računskemu sodišču, na ministrstvu za finance navajajo, da jih je ministrstvo za pravosodje z odločitvijo, da je ponujena stavba na Litijski ustrezna ter da se nakup izkazuje kot smotrn in gospodaren, seznanilo po sprejetju drugega rebalansa v letu 2023. Zato je ministrstvo za finance na predlog pravosodnega ministrstva vladi predlagalo prerazporeditev proračunskih sredstev.

Sorodna novica Revizorji Računskega sodišča kritični tudi do nakupa prenosnih računalnikov

Kaj je "nepredviden namen"?

Ob tem so poudarili, da zakon o javnih financah izrecno ne opredeljuje termina "nepredviden namen". Zato menijo, da bi moralo Računsko sodišče v svojih ugotovitvah "napolniti vsebino tega pravnega standarda" ter pri tem opraviti celovito presojo vseh okoliščin. "V obravnavanem razkritju Računsko sodišče tega ni storilo in je zgolj zatrjevalo, da v navedenem primeru ni šlo za namen, ki ga pri pripravi proračuna ne bi bilo mogoče načrtovati," pojasnjujejo na finančnem ministrstvu.

Glede očitkov o kršenju pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna, ki med drugim določa, da so večje spremembe načrta razvojnih programov dovoljene le do 17. oktobra v tekočem letu, pa poudarjajo, da so omenjeni roki le instrukcijski z namenom zagotavljanja pravočasnega in pravilnega izvajanja proračunskih postopkov. "Gre torej za procesne roke, ki zadevajo notranjo organizacijo dela (učinkovitejše delovanje) državne uprave, neposrednih posledic pa ne morejo povzročiti, saj nimajo podlage v materialnem zakonu, prav tako pa za zamudo niso predvidene sankcije," pojasnjujejo.

Cilj postavljenega roka je tako po njihovih navedbah predvidljivost izvrševanja proračuna ob koncu leta, kar pa ne more pomeniti, da bi se v letih, ko ni dvoma, da načrtovani saldo državnega proračuna ne bo prekoračen, omejevali proračunski uporabniki pri izvajanju projektov, še posebej, če so predstavljeni kot nujno potrebni in gospodarni. Prav tako na ministrstvu za finance poudarjajo še, da o prerazporeditvi sredstev iz proračunske rezervacije odloča vlada na predlog ministrstva za finance, sredstva pa se razporedijo v finančni načrt uporabnika.

Andreja Katič: Pričakujem tudi pojasnila sodelavcev

Trenutna ministrica za pravosodje Andreja Katič, ki je vodenje ministrstva prevzela po odstopu Dominike Švarc Pipan – ta je, kot je znano, odstopila ravno zaradi omenjene afere –, ocenjuje, da je Računsko sodišče pričakovano potrdilo ugotovljene nepravilnosti ministrstva za pravosodje pri nakupu stavbe za potrebe sodišč na Litijski in nekatere še podrobneje izpostavilo. Kot je dejala, pričakuje, da bodo organi odkrivanja in pregona čim prej opravili svoje delo. "Seveda pričakujem tudi pojasnila sodelavcev in sodelavk glede ugotovitev Računskega sodišča," je navedla.

"Osebno pa menim tudi, da se je prehitro in ne dovolj premišljeno sprejela odločitev, da se prekinejo postopki, povezani z gradnjo nove sodne stavbe, da se, namesto racionalizacije objekta, prostorska problematika sodišč rešuje z nakupi razpršenih objektov po Ljubljani. Analiza, ki je predlagala tovrstno rešitev, je namreč ustavila vse dotedanje naloge, ki so bile izvedene in pri katerih so sodelovali tako predstavniki sodstva, ministrstva ter zunanje javnosti," je dodala Katič.

Hkrati pa meni tudi, da področje vodenja tako zahtevnih investicij terja tudi premislek o organiziranosti izvajanja tovrstnih nalog, "saj predstojnik upravičeno pričakuje od sodelavcev poznavanje postopkov, pa se je v tem primeru izkazalo, da ni tako".

Številni zapleti in nepravilnosti pri nakupu sodne stavbe

Ministrstvo za pravosodje je stavbo na Litijski kupilo od Sebastjana Vežnaverja, ki je za stavbo leta 2020 odštel 1,7 milijona evrov, sodna cenilka gradbene stroke in nepremičnin pa je stavbo, preden jo je kupil Vežnaver, ocenila na 2,9 milijona evrov. Ministrstvo pred nakupom ni naročilo preverbe cene stavbe, ampak je sprejelo cenitev, ki jo je naročil Vežnaver. Cenitev stavbe, ki jo je naročilo državno odvetništvo, pa je aprila pokazala, da je tržna ocenjena vrednost stavbe na dan sklenitve kupoprodajne pogodbe znašala šest milijonov evrov. Nakup stavbe na Litijski preiskuje Nacionalni preiskovalni urad (NPU). Marca in maja so kriminalisti zaradi suma zlorabe položaja opravili več hišnih preiskav, osumljeni naj bi si pridobili najmanj 3,4 milijona evrov protipravne premoženjske koristi.

Posel pa je terjal tudi politične posledice, s čela ministrstva je morala odstopiti tedanja pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan, afera pa je močno zamajala tudi koalicijski SD, katerega članica je bila.