Poleg tega niso bile odpravljene nepravilnosti glede podeljevanja koncesij za linijske prevoze potnikov. Vladi so zato izdali več priporočil.

Vlada še vedno ni določila podrobnejših meril za določitev plačila za vodno pravico, pridobljeno z vodnim dovoljenjem, zaradi česar se predpisana dajatev tudi lani ni vplačevala v državni proračun, so zapisali na Računskem sodišču.

Sredstva iz kupnin, pridobljena na podlagi zakona o uporabi sredstev, pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, namenjena za sanacijo gospodarstva, spodbujanje in kreditiranje izvoza ter investicije v javni sektor gospodarstva, se niso zbirala na posebnem računu pri ministrstvu, pristojnem za gospodarstvo.

Sorodna novica Revizorji potrdili znane očitke glede nakupa sodne stavbe. Ahčin: Pri nakupu zatajile vse kontrole.

Ministrstvo za finance do konca lanskega leta ni ustanovilo sklada za obnovo in ni odprlo posebnega evidenčnega računa v okviru proračuna, kjer naj bi se ta sredstva zbirala. Ministrstvo je letos sicer odprlo podračun sklada za obnovo in do tedaj zbrana sredstva preneslo na sklad za obnovo. Vračila naknadnih vplačil v kapital družbe Holding Slovenske elektrarne so bila evidentirana kot vrnjeno posojilo, čeprav ni šlo za posojilo, so ugotovljene nepravilnosti nanizali na Računskem sodišču.

Nepravilnosti so revizorji odkrili na področju proračunske rezerve, pri izplačilih sredstev splošne proračunske rezervacije, na področju plač, tekočih in investicijskih odhodkov ter transferov. V zvezi s proračunsko rezervo so ugotovili, da o uporabi sredstev rezerve v znesku, ki je presegel dva odstotka razpoložljivih sredstev rezerve, ni odločal DZ s posebnim zakonom.

Denar za interventno odpravo posledic poplav ni bil v celoti porabljen v ta namen

Sredstva, zagotovljena s sklepom vlade za izvedbo interventnih ukrepov na cestni infrastrukturi zaradi neurij v času do začetka avgusta 2023, niso bila v celoti uporabljena za zavarovanje zdravja in življenja ljudi, premoženja ali okolja niti za preprečevanje nastajanja nadaljnje škode oziroma zagotavljanja drugih osnovnih pogojev v skladu z zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Iz splošne proračunske rezervacije so bila proračunskim uporabnikom zagotovljena sredstva v skupnem znesku 6,67 milijona evrov za namene, ki bi jih bilo mogoče načrtovati, od česar pa se 6,5 milijona evrov nanaša na nakup poslovne stavbe za potrebe pravosodnih organov na Litijski.

Neustrezno načrtovanje nakupa stavbe na Litijski cesti in nakupa računalnikov

Na področju tekočih in investicijskih odhodkov so bile med najpogostejšimi ugotovljene nepravilnosti pri izvajanju postopkov oddaje javnih naročil, ki so bile povezane s kršitvami zakona o javnem naročanju, ugotovljene pa so bile tudi kršitve zakona o javnih financah, predvsem v zvezi z neustreznim načrtovanjem nakupa omenjene stavbe na Litijski cesti v Ljubljani, nespoštovanjem načel učinkovitosti in gospodarnosti v zvezi z nakupom te poslovne stavbe in nakupom 10.000 prenosnih računalnikov.

Glede nakupa 10.000 prenosnih računalnikov so revizorji poudarili, da vlada ni sprejela predpisa, s katerim bi uredila upravljanje mehanizma in način uresničevanja pravice do izposoje računalniške opreme.

Sorodna novica Revizorji Računskega sodišča kritični tudi do nakupa prenosnih računalnikov

Ni bilo nadzora nad izvajanjem odobrenih programov

Nepravilnosti na področju transferov so ugotovili predvsem v zvezi z neizvajanjem nadzora nad poslovanjem pravnih oseb oziroma nad izvajanjem njihovih odobrenih programov. Ministrstvo za zdravje je lani sicer že začelo izvajati nekatere aktivnosti za izboljšanje nadzora nad dodelitvijo sredstev Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, a nadzor nad izplačili teh sredstev ter preveritev upravičenosti obračunanih sredstev na mesečnih zahtevkih pred njihovim izplačilom še vedno nista bila zadovoljiva.

Od ministrstva za izobraževanje zahtevajo predložitev odzivnega poročila

Tudi ministrstvo za vzgojo in izobraževanje lani še vedno ni izvajalo ustreznega nadzora nad izplačili sredstev posrednim proračunskim uporabnikom. Računsko sodišče omenjenemu ministrstvu med drugim znova očita, da so osnovnim šolam nakazovali dodaten denar za opravljene ure nesistematiziranih interesnih dejavnosti, čeprav v predpisih za to ni podlage.

Osnovnošolsko izobraževanje obsega obvezni in razširjeni program, ta pa vključuje tudi interesne dejavnosti. Šolam povračilo teh stroškov izplačuje ministrstvo na podlagi sklepa ministra o vrednosti ure interesne dejavnosti za šolsko leto. Ministrstvo je za interesne dejavnosti šolam izplačalo 5.129.951 evrov, so navedli v revizijskem poročilu.

Vendar je računsko sodišče pri reviziji predloga zaključnega računa proračuna za lani ugotovilo, da sklep ni ustrezna podlaga za plačilo osnovnim šolam za izvajanje interesnih dejavnosti, ki niso sistematizirane. Pravne podlage za dodatna plačila osnovnim šolam za opravljanje del, ki ne sodijo v delovno obveznost učiteljev, namreč ni.

Računsko sodišče je sklenilo, da je ministrstvo pri izplačevanju povračila stroškov za izvajanje nesistematiziranih interesnih dejavnosti ravnalo v nasprotju z zakonom o javnih financah. Ta med drugim določa, da se sredstva proračuna uporabljajo za financiranje državnih organov, za izvajanje njihovih nalog in drugo, opredeljeno z ustavo in zakoni. Poleg tega je ministrstvo po mnenju računskega sodišča ravnalo v nasprotju z zakonom o javnih financah pri izplačevanju sredstev za dodatno učno pomoč učencem s posebnimi potrebami. Sodišče je ugotovilo, da sklep ministra o zagotavljanju sredstev za učno pomoč, na podlagi katerega je ministrstvo osnovnim šolam zagotavljajo denar za te ure, ni ustrezna podlaga za dodatna plačila. Vrednost realiziranih izplačil je 5.146.736 evrov, so navedli.

Isto pomanjkljivost so revizorji ministrstvu očitali že leta 2016

Računsko sodišče je ministrstvu nakazovanje dodatnih sredstev za ure nesistematiziranih interesnih dejavnosti in nakazovanje dodatnega denarja za opravljene ure učne pomoči brez pravne podlage prvič očitalo leta 2016 v revizijskem poročilu o delovni obveznosti učiteljev v osnovnih šolah. Učitelji bi lahko dodatno plačilo prejeli, ko bi to delo predstavljalo povečan obseg njihovega dela, so navedli v tem poročilu. Obe nepravilnosti pa so ministrstvu nazadnje očitali v reviziji predloga zaključnega računa proračuna za leto 2022.

Računsko sodišče je ugotovilo tudi nekatere druge nepravilnosti ministrstva, denimo prepozno izdajo odločb o napredovanju v 33 primerih, zaradi česar je devet strokovnih delavcev prepozno prejelo višje plačo. Ministrstvo so še opozorili, da pravilnika o metodologiji financiranja izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva niso uskladili s spremembami zakona o sistemu plač v javnem sektorju.

Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje je računsko sodišče med drugim naložilo, da mora 90 dni po prejemu revizijskega poročila predložiti odzivno poročilo. Revizorji bodo ocenili verodostojnost odzivnega poročila, torej resničnost navedb o popravljalnih ukrepih, in po potrebi revidirali odzivno poročilo.

Ministrstvo pa po ugotovitvah Računskega sodišča za visoko šolstvo, znanost in inovacije še ni zagotavljalo pravočasnega nadzora nad pogodbenimi obveznostmi Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS oziroma Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.

Nepravilnosti glede podeljevanja koncesij za opravljanje gospodarske javne službe linijskih prevozov potnikov v notranjem cestnem prometu tudi v letu 2023 še niso bile odpravljene.

Predsednica Računskega sodišča: V zadnjih letih pridržek izrekali le na pravilnost izvrševanja proračuna, tokrat tudi na splošni del

Računsko sodišče je v reviziji lanskega proračuna kot vsako leto revidiralo splošni del proračuna, torej pravilnost priprave izkazov, pa tudi pravilnost izvrševanja proračuna, torej pravilnost izvrševanja odhodkov, je v izjavi pojasnila predsednica računskega sodišča Jana Ahčin. Revizorji so izrekli mnenje s pridržkom tokrat tudi na splošni del proračuna, medtem ko so v zadnjih štirih letih tega izrekli le na pravilnost izvrševanja. Revizorji odzivno poročilo zahtevajo od ministrstva za vzgojo in izobraževanje, medtem ko so vladi in ministrstvom izdali več priporočil.

Pri izvrševanju proračuna pa so državni revizorji tudi tokrat ugotovili več nepravilnosti, ki se med drugim vežejo na izplačevanje iz splošne proračunske rezervacije, izpeljavo zakona o javnih naročilih ter nepravilnosti, vezane na izplačevanje plač. Iz leta v leto ugotavljajo, da javni zavodi oddajajo stvari v državni lasti, prejemajo najemnino, ki pa je ne prenesejo v proračun, temveč porabijo za lastne namene, je opozorila Ahčin.

V javnosti sicer odmevajo ugotovitve računskega sodišča glede nakupa sodne stavbe na Litijski in nakupa 13.000 računalnikov ministrstva za digitalno preobrazbo. Glede nakupa stavbe na Litijski je Ahčin ob ugotovitvah državnih revizorjev izpostavila, da so v tem primeru na ministrstvu za pravosodje pripravili projekt, ki ga ne bi smeli izpeljati na način, kot so ga. Pri tem so zatajile vse kontrole, tudi ker niso spoštovali rokov, določenih v predpisih o izvrševanju proračuna.

V kabinetu predsednika vlade so v odzivu na izdano revizijsko poročilo zapisali, da je vlada kot revidiranka v postopku revizije ravnala skladno z zakonom o računskem sodišču in zakonom o javnih financah ter na ugotovitve računskega sodišča podala dopolnitve. "Računsko sodišče je v končnem poročilu oblikovalo priporočila, ki jih morajo pristojni organi preučiti in upoštevati v nadaljnjih postopkih," so še dodali.

Statistika lanskega proračuna

V letu 2023 je bilo realizirano 13 milijard evrov prihodkov in 15,3 milijarde evrov odhodkov. Realizirani proračunski primanjkljaj je znašal 2,3 milijarde evrov in je predstavljal 3,7 odstotka bruto domačega proizvoda. Konec leta 2023 je dolg državnega proračuna znašal 39,8 milijarde evrov, kar je bilo za dve milijardi več kot konec leta 2022, delež dolga v BDP-ju pa se je v tem obdobju s 66,4 znižal na 63,1 odstotka.