Pogajanja se po 20. avgustu nadaljujejo in potekajo na več ravneh, tako v stebrih kot v ožji pogajalski skupini. Ti sestanki pa so predvideni tudi naslednji teden, je povedal Klemen Boštjančič, ki na krovni ravni na vladni strani vodi pogajanja s sindikati.

Po njegovih besedah je že dolgo eno ključnih vprašanj primerjava med prihodnjimi uvrstitvami različnih javnih uslužbencev v plačne razrede. "Gre predvsem za to, da se pretežno primerjajo med sabo različne skupine, ne samo znotraj stebra, tudi zunaj stebra. Sprememba, ki se nekje zgodi, v veliki meri odpre probleme nekje drugje. Zaradi tega smo seveda zelo, zelo previdni," je pojasnil in dodal, da bo implementacija novega plačnega sistema trajala štiri leta in da bodo zvišanja za različne skupine uslužbencev izvedena različno. Glavno vprašanje, ki je že nekaj časa na mizi, pa niso več sredstva, ki bodo temu namenjena, "ampak – če povemo bolj po domače – kdo bo koliko dobil od tega".

Glede predloga davčnih sprememb in odzivov nanj je povedal, da "tista skupina, ki je prizadeta, postane neizmerno glasna". Normirance po predlogu omejujejo zato, ker je razlika med ljudmi, ki so v rednih delovnih razmerjih ali pa so za svoje delo plačani po drugih vrstah pogodb, in tistimi, ki delajo kot normiranci, prevelike. "Sistem že dolgo ne izpolnjuje svojega namena, ampak je predvsem metoda davčnega optimiziranja," je povedal in ponazoril, da zdravstveni delavci, ki dopoldne delajo v javnem sektorju in prejemajo redne plače, popoldne delajo v zasebnem sektorju, večinoma prek norme, dobijo neto bistveno več kot dopoldne. Od javnih zavodov oz. bolnišnic pa medtem ves čas poslušajo, da jih ne morejo tako dobro plačati. "To je le eden od množice primerov, ki so, in zato to tudi naslavljamo," je dejal.

Glede predloga za ugodnejšo davčno obravnavo za visoko kvalificirane kadre iz tujine pa se nadeja, da jih bodo s tem privabili čim več. "Merimo predvsem na izobražen in strokovni kader, zato velja omejitev, da to velja samo za tiste, ki imajo minimalno dve povprečni plači," je povedal in dodal, da gre za shemo, pri čemer Slovenija ni prva, je pa med prvimi v Evropi. To so naredile, Danska, Španija in Portugalska, s tem se aktivno ukvarjajo v Nemčiji.