Kaj se dogaja na mariborski onkologiji in ali se bodo uresničile grožnje s kolektivnimi odhodi zdravnikov k zasebnikom? Tarča je v studio zaman vabila ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupel. Gostje pa so bili: ljubljanski onkolog Erik Brecelj, predstavnik mladih zdravnikov Jan Jamšek, mariborska onkologinja Tamara Petrun, radiolog Dimitrij Kuhelj, z direktorata za nadzor in investicije Tomaž Pliberšek in nekdanja onkološka bolnica Polona Selič Zupančič. Oddajo je vodila Erika Žnidaršič.
Visoki zaslužki zasebnih radioloških centrov
Medilab spada med največje zasebne diagnostične centre v Sloveniji. Tam se z napotnico za magnetno resonanco kolena, najpogostejšo radiološko preiskavo pri nas, pride na vrsto v enem mesecu. Podjetje je letos opravilo že skoraj 40.000 slikovnih preiskav in večino prihodkov ustvari iz javne zdravstvene blagajne. Lani so od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) prejeli 7,6 milijona evrov in imeli skoraj tri milijone evrov dobička, je poročala novinarka Tarče Anja Šter. Center je v lasti finančnega sklada Alfi.
Visoki zaslužki diagnostičnih centrov v zadnjem času privabljajo investicijske sklade in zavarovalnice.
Pred dvema letoma je dobičkonosni ptujski center Digitalna slikovna diagnostika kupil luksemburški sklad, za katerim stoji Hrvat Igor Čičak, nekdanji podpredsednik uprave Agrokorja. Čičak je skupaj z odvetnikom Alešem Rojsom, prejšnjim solastnikom ptujske klinike, letos spomladi kupil tudi eno največjih zasebnih klinik za plastično kirurgijo pri nas Juventino Clinic Uroša Ahčana, nekdanjega predstojnika v UKC-ju Ljubljana. Mariborski MDT & T je od leta 2021 v lasti Zavarovalnice Triglav in Save Re ter že omenjenega sklada Alfi. Lanski dobiček je znašal skoraj dva milijona evrov. Tudi MTC Fontana je v lasti Triglava in Save RE in tudi temu centru so se prihodki in dobički od leta 2019 znatno povečali – oziroma več kot podvojili. Rekordne številke dosega še zasebni center Radiomed iz Hoč. Tam bi denimo bolnik z danes izdano redno napotnico za magnetno resonanco kolena prišel na vrsto že prihodnji četrtek.
Zasebni centri ustvarjajo visoke zaslužke tudi zato, ker se preiskave izvajajo kot po tekočem traku. V zadnjih 20 letih se je število magnetnih resonanc povečalo za 70 odstotkov, CT-jev pa za 80 odstotkov. Osredotočajo pa se izključno na lažje in hkrati dobro plačane storitve. Vladka Salapura iz Združenja radiologov Slovenije pravi, da so podjetniki našli svojo priložnost. "Zavodi s koncesijo vsaj za radiološko stroko v celoti izvajajo ambulantne storitve. Ne izvajajo hospitalnih storitev. Ambulantne storitve so po svoji naravi predvidljivejše, lažje izvedljive, pacienti niso prizadeti, niso življenjsko ogroženi," je pojasnila.
Salapura pozna obe strani – je zaposlena v UKC-ju Ljubljana, enkrat mesečno dela tudi v zasebnem centru Ultralab. Kot ključno razliko med zasebnim in državnim centrom poudarja, da sta drugačni tako organizacija kot delitev dobička.
Vzemimo za primer magnetno resonanco kolena, eno najpogostejših, dobro plačanih preiskav. ZZZS zanjo plača 188,5 evra, preiskava traja približno 15 minut, zasebnik ima v ekipi radiološkega inženirja in specialista. V bolnišnični ekipi jih je pet. Drugi primer je ultrazvok trebuha. Zavarovalnica zanj plača 76,5 evra, pri od 15- do 20-minutni preiskavi v bolnišnici sodeluje pet ljudi. Pri koncesionarju radiolog to opravi sam, pri tem dobi 40 evrov.
Uspeh teh centrov lahko pripišemo tudi pogodbenemu delu radiologov, ki so sicer zaposleni v javnih zavodih. Ali zdaj, ko bodo zdravnikom prepovedali dodatni zaslužek prek samostojnega podjetništva, lahko pričakujemo množični odhod k zasebnikom? Tam po informacijah TV Slovenija radiologom ponujajo plačo sedem tisoč evrov neto za štiri dni na teden, osem ur na dan, brez vikendov in dežurstev.
V nekaterih javnih bolnišnicah – denimo v Celju – so oddelek zapustili že skoraj vsi radiologi. Zdaj jih najemajo prek espeja. Radiologinji, ki dela še v dveh drugih javnih zavodih in pri treh zasebnikih, so od decembra lani na espe nakazali 43 tisoč evrov, 4300 evrov na mesec. Podobno drugim radiologom, ki so zaposleni v javnih zavodih.
"S palico ne bo rezultata. [...] Dejstvo je, da so radiologi odšli, če se ne bo spremenila ponudba in če se ne bodo sprostile menedžerske možnosti pri vodenju javnih zavodov, potem jih ne bo nazaj," je posvaril strokovni direktor SB-ja Celje Radko Komadina.
Zaostritev zakonodaje
Z odhodi svarijo plastični in estetski kirurgi v Novem mestu in Mariboru.
"S sprejemom novele zdravstvenega zakona bodo Splošno bolnišnico Novo mesto zapustili vsi trije specialisti plastiki. Za paciente to pomeni, da na območju jugovzhodne Slovenije in Posavja ne bo nikogar, ki bi pokrival urgenco poškodb roke, ki jih glede na precej ruralni del Slovenije ni malo."
"Če bo sprejeta novela zakona o zdravstveni dejavnosti, bo oddelek za plastično in rekonstrukcijsko kirurgijo UKC-ja Maribor zapustilo pet od devetih zaposlenih specialistov. Od preostalih štirih zdravnikov trije ne izvajajo mikrokirurških posegov. To pomeni, da kompleksnih rekonstrukcij na oddelku ne bo več mogoče izvajati, prav tako ne replantacij prstov in rok," sporočajo kirurgi.
Zakon bo imel nasproten učinek: ker bodo ljudje težje prišli do storitev, se bodo čakalne dobe še podaljšale, pravita ekonomist Janez Šušteršič in mikrobiolog Alojz Ihan. "Pri tem zakonu ne smemo razmišljati o tem, kje bodo zdravniki delali in kje bodo smeli delati. Vprašati se moramo, kje bom jaz kot pacient lahko dobil storitev. Tukaj je toliko omejitev, da mislim, da bo sistem postal še rigidnejši, kot je, in se bodo iskali izhodi zunaj javnega sistema. Pacienti bomo pa težje prišli do storitev," je komentiral ekonomist Šušteršič. "Vse te stvari, ki jih zakon poskuša urejati, bi morala urediti vodstva zdravstvenih ustanov," pa meni Ihan. Zakon po njegovem mnenju ne rešuje vzroka čakalnih dob – organizacije javnih zdravstvenih zavodov in ZZZS-ja.
Prenove zdravstvenih objektov vse dražje
Kje so obtičale drage prenove zdravstvenih objektov? Pri glavni stavbi ljubljanskega kliničnega centra, ki jo prenavlja GH Holding Blaža Miklavčiča, se – sodeč po poročanju TV Slovenija – ne dogaja nič, jutri bo podpisan 4. aneks, vrednost projekta bo narasla na slabih 110 milijonov evrov. Gradbinec pa v skladu z aneksom zahteva še plačilo pogodbene globe – 100.000 evrov za vsak mesec zamude.
Pri novi infekcijski kliniki v Ljubljani, ki jo za slabih 100 milijonov evrov gradita Kolektor Koling, v solastništvu Stojana Petriča, in CGP Darija Južne – je bil zaradi dodatnih del podpisan aneks za slaba dva milijona, še preden so gradbinci poleti sploh prijeli za lopato.
Mariborsko infekcijsko kliniko – staro so na začetku leta porušili – bi morali že graditi, pa niso izbrali še niti izvajalca del. Projekt zamuja in ne bo mogel biti financiran iz evropskih sredstev. Ocenjena vrednost se je podvojila – stal ne bo 50, ampak kakšnih 100 milijonov evrov.
Gradnja mariborske onkologije zamuja že za več kot leto dni. Razpisa za opremo še ni, gradi pa jo – za slabih 40 milijonov evrov – GH Holding. Ta je denimo avgusta in septembra od urada za investicije oziroma ministrstva za zdravje za projekt v Ljubljani in Mariboru dobil nakazana slaba dva milijona evrov.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje