Glavna vsebina predloga novele zakona o zdravstveni dejavnosti je ureditev razmerij med izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki delujejo v javni mreži, in tistimi, ki delujejo zunaj nje, so zapisali v predlogu. Zasebni izvajalci zdravstvene dejavnosti s koncesijo so del javne mreže in opravljajo javno zdravstveno službo, zato se zanje na področju financiranja in zaposlovanja uporabljajo enaka pravila opravljanja zdravstvene dejavnosti kot za javne zdravstvene zavode.

Sorodna novica Zdravniška zbornica: Golob naj prekliče svoje izjave ali pa javno dokaže resničnost teh trditev

Javni zdravstveni zavodi morajo pri razmejevanju javne službe in tržne dejavnosti upoštevati, da tržna dejavnost zgolj dopolnjuje javno zdravstveno službo. Javni zavod bo lahko storitve iz tržne dejavnosti opravljal le zunaj ordinacijskega časa.

Nujno dovoljenje ministrstva

Vsi izvajalci zdravstvene dejavnosti bodo po predlogu morali pred registracijo pri Ajpesu pridobiti dovoljenje ministrstva za zdravje za opravljanje zdravstvene dejavnosti. Dovoljenje bodo izdali le vlagateljem, ki izpolnjujejo vse potrebne pogoje za opravljanje zdravstvene dejavnosti in ki jo bodo opravljali v svojem imenu in za svoj račun.

Konkurenčna prepoved dela

Z namenom omejevanja t. i. popoldanskega dela zdravnikov pri zasebnikih in razmejitve javnega ter zasebnega zdravstva ponovno uvajajo tudi konkurenčno prepoved dela.

Delo pri drugem izvajalcu ostaja omogočeno, in sicer zaposleni v javnem zdravstvenem zavodu lahko opravlja zdravstvene storitve pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti v javni mreži. Mora pa pridobiti soglasje za opravljanje dela pri drugem delodajalcu, ki ga izda direktor javnega zavoda za največ šest mesecev.

Sorodna novica Prevolnik Rupel: Tudi v drugih evropskih državah ni striktne delitve javnega in zasebnega zdravstva

Ne sme odklanjati dodatnega dela v lastnem zavodu

Pogoji za pridobitev soglasja za opravljanje dela pri drugem delodajalcu v javni zdravstveni mreži, kot jih določa predlog, so, da pri matičnem izvajalcu niso presežene najdaljše dopustne čakalne dobe in je realiziran program Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) za vrste zdravstvenih storitev, ki jih zdravstveni delavec opravlja. Delavec ob tem ne sme odklanjati dodatnega dela v lastnem zavodu.

Direktor zavoda lahko izda soglasje za delo pri drugem izvajalcu tudi brez izpolnjevanja naštetih pogojev, če gre za dela in naloge v splošno korist, kot so neprekinjeno zdravstveno varstvo v drugem javnem zdravstvenem zavodu, paliativna oskrba in delo v gorski reševalni službi, pri Rdečem križu ter Slovenija-transplant.

Sorodna novica Zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih ne bodo več smeli delovati na samoplačniškem trgu

Podjemne pogodbe, oproščene posebnega davka

Z novelo želijo spodbujati dodatno delo v zdravstvenem zavodu, kjer je zdravstveni delavec zaposlen. Novela bo tako predstavljala zakonsko podlago za sklepanje podjemnih pogodb z lastnim delodajalcem, oproščenih posebnega davka. Uvaja tudi novost dopolnilnega dela pri lastnem delodajalcu, zdravstveni delavec bo namreč lahko izjemoma opravljal znanstvenoraziskovalno delo, pedagoško ali strokovno delo še za največ osem ur na teden (t. i. petinska dodatna zaposlitev).

Predlog zakona uvaja nov dodatek pri plači, in sicer z namenom spodbujanja dodatnega opredeljevanja bolnikov in večje dostopnosti do zdravstvenih storitev na primarni ravni zdravstvene dejavnosti. Do dodatka bodo upravičeni zaposleni zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci v ambulantah družinske medicine ter otroških in šolskih dispanzerjev v javnih zdravstvenih zavodih.

Izvajalec bo delal znotraj zdravstvene regije

Novost v mreži javne zdravstvene službe je določitev zdravstvenih regij. Po predlogu je to teritorialna enota, manjša od celotnega ozemlja države in večja od posamezne občine oziroma mesta, določila pa jih bo vlada. Vsak izvajalec zdravstvene dejavnosti bo dejavnost opravljal znotraj zdravstvene regije, ki bo določena v dovoljenju za opravljanje zdravstvene dejavnosti.

S predlogom širijo tudi možnost izvajanja specialistične bolnišnične dejavnosti na vse izvajalce zdravstvene dejavnosti, torej na katero koli pravno ali fizično osebo, ki je pridobila ustrezno dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti, kar pomeni, da ni več omejitve na izvajalca v statusni obliki "bolnišnica", "zdravilišče" ali "zasebni zdravnik specialist".

S predlogom zakona uvajajo dnevne bolnišnice, ki obravnavo zaključijo v 12 urah. Novost pa je tudi zahteva, da se na spletni strani ministrstva objavi nabor vseh bolnišnic v Sloveniji.

Dodatne zahteve za vodstva zdravstvenih zavodov

Predlog zakona uvaja profesionalizacijo vodenja in upravljanja javnih zdravstvenih zavodov in določa pogoje za direktorja in strokovnega direktorja, njegovo odgovornost, pristojnosti in predčasno razrešitev. Predlog vsebuje novo zahtevo glede kompetenc, znanja in strokovne usposobljenosti direktorjev, ki bodo morali opraviti usposabljanje s področja menedžmenta v zdravstvu. Dodatna obveznost za direktorja in svet zavoda pa je po predlogu tudi upoštevanje usmeritev, ki jih da ustanovitelj.

Med ključnimi rešitvami navajajo tudi možnost vlade, da lahko v okviru zasebne zdravstvene dejavnosti določi najvišje dovoljene cene zdravstvenih storitev, ki so nujne za zadovoljevanje potreb ljudi.

Širši nabor razlogov za odvzem koncesije

Na področju koncesij novela določa, da se po poteku koncesijskega obdobja opravi javni razpis in koncesija podeli na novo, pri tem se na novo definira tudi območje podelitve koncesije. Minimalni dovoljeni obseg opravljanja koncesijske dejavnosti, ki se lahko podeli posameznemu koncesionarju, pa je po predlogu 0,20 programa. Novela razširja tudi nabor razlogov za odvzem koncesije, na primer, kadar koncesionar spremeni svoj pravni status oziroma če neupravičeno odklanja paciente.

S predlogom novele zakona se na enak način, kot velja že zdaj za zdravnike, določa obvezno vključevanje v program neprekinjenega zdravstvenega varstva za vse zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce. Letni program izvajanja neprekinjenega zdravstvenega varstva in obveznosti delodajalcev bo določil minister za zdravje.

Predlog uvaja tudi posamezne nove prekrške in globe zanje, na posameznih področjih pa tudi novo pristojno inšpekcijo.

Združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov zgroženo

V strokovnem združenju zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov, ki vključuje tudi koncesionarje, so nad predlogom novele zgroženi. Opozorili so, da pristojni težave zaradi pomanjkanja zdravstvenih delavcev in dostopnosti do storitev v javnem zdravstvu ponovno rešujejo napačno.

Jedro sprememb je po njihovih navedbah kaznovanje ter omejevanje izvajalcev in zdravstvenih delavcev, ne pa motiviranje teh, da ostanejo in delujejo v javnem zdravstvu. "Večja motivacija za delo pa ni samo višje plačilo, ampak predvsem omogočanje posameznikom izvrševanje ustavnih pravic, kot je svobodna pravica do dela, pravica do počitka in navsezadnje tudi pravica do stavke," so zapisali.

V združenju menijo, da mora biti zdravniški poklic reguliran in nadzorovan, predvsem z vidika strokovnosti in kakovosti dela. Hkrati pa menijo, da predlagane spremembe zakonodaje s tem nimajo nobene povezave. "Gre izključno za poseganje v delovnopravni položaj in kršenje človekovih pravic, kot jih ne pozna noben drug poklic v državi, pod pretvezo izboljšanja dostopa bolnikov do zdravstvene obravnave in skrajšanja čakalnih vrst," so zapisali.

Skrajna oblika poseganja v tržno dejavnost je po njihovem mnenju tudi možnost omejitev cen določenih zdravstvenih storitev v zasebni dejavnosti, kjer ni upoštevano, da v ceno ni vključeno le plačilo dela, ampak tudi stroški prostora, opreme in predvsem uporabljenega materiala. "Omejevanje cen storitev bo vodilo v uporabo cenejše opreme in slabših materialov, kar bo posledično pomenilo slabšo, ne pa boljšo oskrbo bolnikov," menijo.

Predlagane spremembe bodo vplivale predvsem na to, da bodo zdravstveni delavci še bolj odhajali iz javnega zdravstvenega sistema v zasebništvo zunaj javne mreže, v tujino ali celo v delo zunaj zdravstva, so presodili.

Cilj sprememb zdravstvene zakonodaje bi morala biti predvsem varna, strokovna in pravočasna obravnava bolnikov, in ne ustanova, kjer se storitev opravlja. "Za bolnike je popolnoma nepomemben delovnopravni položaj zdravstvenega delavca, ki to dejavnost izvaja, dokler to izvaja strokovno in varno ter ima ustrezne prostore, opremo in licenco," so opozorili.

Trenutne spremembe pa po navedbah združenja ponovno postavljajo v središče javne zavode, kjer se "želi slabo delujoč javno zdravstveni sistem preleviti v še slabše delujoč izključno državni zdravstveni sistem", torej ohranitev javnih zavodov za vsako ceno, tudi za ceno zdravja ljudi in z grobim omejevanjem svobode zdravstvenih delavcev.

Dodali so, da od članov niso prejeli niti enega pozitivnega odziva, kljub trditvam vlade, da večina koncesionarjev zakon podpira.

Vlada določila besedili dveh zdravstvenih zakonov

Vlada je danes (ponedeljek) na seji poleg tega določila besedilo dveh predlogov zakonov. Prvi je zakon o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu, drugi pa o pravici do pozabe po preboleli bolezni. Oba sta bila poslala v parlamentarni postopek.

Sorodna novica Kaj prinašata zakon o pravici do pozabe in zakon o kakovosti v zdravstvu?

Ustanovitev še ene agencije

Poglavitni cilj predloga zakona o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu je vzpostaviti razmere za zagotovitev sistema vodenja in upravljanja kakovosti za vse izvajalce zdravstvene dejavnosti ter zagotoviti ustrezne nadgradnje sistema kakovosti v zdravstvu. "Zakon bo zagotovil najvišjo stopnjo varnosti pacientov in zmanjšal tveganja za njihova življenja in zdravje," so navedli v sporočilu za javnost.

"Z vzpostavitvijo Javne agencije RS za kakovost v zdravstvu želi zakon doseči predvsem zagotavljanje razvoja in delovanje sistema upravljanja kakovosti v zdravstvu ter spremljanje napredka uresničevanja temeljnih načel kakovosti zdravstvene obravnave. S tem bosta zagotovljena dvig kakovosti zdravstva v Sloveniji in zato povečanje varnosti v zdravstvenem sistemu," napovedujejo na ministrstvu za zdravje.

Zakon torej med drugim določa vzpostavitev javne agencije za kakovost v zdravstvu, ukrepe za upravljanje in razvoj kakovosti v zdravstvu, ustanovitev Sveta za kakovost, ureja vrednotenje zdravstvenih tehnologij, uvaja prostovoljno akreditiranje oziroma certificiranje za izvajalce zdravstvene dejavnosti ter določa nadzor za zagotavljanje zakonitosti, strokovnosti, kakovosti in varnosti dela.

Preboleli rak ne bo več ovira pri zavarovalnicah

Predlog zakona o pravici oseb po prebolelem raku in določenih drugih bolezni do enakega dostopa do zavarovalnih in kreditnih produktov (zakon o pozabi po preboleli bolezni) pa ureja pravico oseb po prebolelem raku in oseb, okuženih z virusom hepatitisa C ali HIV, do dostopa do zavarovalnih pogodb življenjskih zavarovanj in kreditnih zavarovanj ter kreditnih pogodb za nepremičnino pod enakimi pogoji kot drugim posameznikom, ki nikoli niso zboleli ali se okužili s temi boleznimi.

Zakon določa, da po prebolelem raku osebam ni treba več razkriti svoje bolezni deset let po ozdravitvi, pri osebah, ki so jim diagnozo postavili pred 21. letom, pa že po petih letih. Po okužbi z virusom hepatitisa C je splošni rok tri mesece po ozdravitvi, po okužbi z virusom HIV pa eno leto od začetka zdravljenja.