Zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih ne bodo več mogli delati za zasebnike na samoplačniškem trgu, uredili naj bi tudi delo pri koncesionarjih, je napovedala ministrica Valentina Prevolnik Rupel, ki je osnutek težko pričakovane spremembe zakona o zdravstveni dejavnosti predstavila predstavnikom zdravniških organizacij. Nekaj dodatnih pojasnil je podala v Odmevih v pogovoru z Igorjem E. Bergantom.

Sorodna novica Zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih ne bodo več smeli delovati na samoplačniškem trgu

Javnost najbolj zanima ureditev tako imenovanega dvoživkarstva. Če prav razumem, naj bi bila vaša rešitev, da bi zaposleni v javnem zdravstvu – in tukaj ne gre samo za zdravnike –, lahko delali samo drugje v javnem zdravstvu, a bi bili lahko za to dodatno plačani. Pri čemer v ta javni del sodijo tudi zasebni koncesionarji. Ali to prav razumemo?
Da. V Sloveniji imamo v javni zdravstveni mreži javne zdravstvene zavode in koncesionarje. Oboji izvajajo javno zdravstveno službo. Imamo pa tudi čisti zasebniški trg. Tisti, ki so zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih, ne bodo mogli več delati samoplačniških storitev, ne bodo mogli delati na čistem zasebnem trgu, lahko pa bodo ob določenih pogojih, ko svoje delo v javnem zdravstvenem zavodu opravijo, delali tudi v drugem javnem zdravstvenem zavodu, ali več v svojem zdravstvenem zavodu, k čemur so posebej še motivirani z manj obdavčenimi podjemnimi pogodbami za dodatno delo, ali pa pri koncesionarju.

Sorodna novica Kordiš: Če želi zdravnik delati dodatno, lahko to brez problema dela v javni matični bolnišnici

In to je zdaj očitno zmotilo poslanca Kordiša in tista civilnodružbena gibanja, ki se zavzemajo za popolnoma drugačno rešitev. Kako to komentirate?
Ne vem, zakaj. Tukaj še vedno gre za urejanje javnega in zasebnega. Gre za prepoved dela pri samoplačnikih. Mi pa vemo, da v Sloveniji že od leta 1991 definiramo javno mrežo kot mrežo, v kateri delujejo javni zdravstveni zavodi in koncesionarji. Pri tem moramo vedeti, da tudi v drugih evropskih državah ni nikjer striktne ločitve javnega in zasebnega. Mi pač imamo poseben sistem s koncesionarji. Imamo ga že dolgo in koncesionarja štejemo kot del javne zdravstvene mreže.

Med zdravniki so odzivi dokaj burni, posebej pri sindikatu Fides. Zanimivo je tudi, kar je dejala predsednica Zdravniške zbornice. Pravi, da bi s predlaganimi rešitvami lahko dobili dva vzporedna zdravstvena sistema, javnega in zasebnega, kar tudi ni v interesu zdravnikov. Kako velika je nevarnost, da bi s tem, kar predlagate, dosegli, da bi se mnogi zdravniki, dobri zdravniki selili v zasebni sektor?
Zasebni sektor v zdravstvu obstaja, tako kot obstaja povsod drugje. Vedeti moramo, da je količina denarja, da kapacitete v javnem zdravstvu vedno so in bodo povsod omejene. Znotraj tega želimo ohraniti kakovostno, dostopno, učinkovito zdravstvo za naše prebivalstvo, tudi takšno, ki je brezplačno, brez doplačil, brez plačila na mestu. In to želimo ohraniti. Če se bo kateri zdravnik, ker je zelo dober, ker je izjemno uspešen, odločil za delo v tujini ali na samoplačniškem trgu, ga seveda lahko zadržimo v javnem zdravstvu z določenim obsegom sredstev. Veste pa, da so v javnem sektorju pravila.

Ampak, ko ste rekli: ohraniti to, kar imamo. Mar ni zamisel, da bi bil naš javni zdravstveni sistem še bolj dostopen za vse, ki prispevamo v skupno blagajno, hitrejši in učinkovitejši? Vsa ta preigravanja, ko ste pripravljali osnutek, gredo v to smer, da bo ravno s temi rešitvami sistem še boljši?
Absolutno. Absolutno imate prav. Kot veste, je ta razvoj pri koncesionarjih, ki so lahko delali neomejeno. Zdaj program koncesionarja omejujemo na število zaposlenih. Kolikor ima koncesionar redno zaposlenih, toliko lahko ima programa. Ne bo več možno delati prek espejev, prek d. o. o.-jev, da bo nekdo, ki ima en program, lahko zaposlil po 15 zdravnikov, ki delajo po nekih delčkih. Ne. To omejujemo na redni program. S tem zagotavljamo, da bodo zdravniki ostali v javnem zdravstvenem sistemu. Direktorji javnih zdravstvenih zavodov opozarjajo mene in ministrstvo, da ne morejo izvajati neprekinjenega zdravstvenega varstva. To moramo ohraniti. To je osnova, da zagotovimo dostopne in kakovostne storitve za vse nas.

To je samo en del novele zakona, ki bo en mesec v javni razpravi. Kdaj pričakujete, da bi lahko vlada predložila končno podobo predloga zakona, ki bo šel v parlament?
Mi za zdaj ostajamo v časovnici. Predvidevamo, da bo zakon sprejet do konca leta. Seveda se bomo na ministrstvu trudili in se organizirali, da bomo tudi komentarje, pripombe, predloge, ki jih bomo dobili v javni razpravi, obravnavali sproti, da bo po koncu javne razprave postopek lahko šel čim prej naprej.