Gradbišče za nadgradnjo mariborske onkologije. Foto: BoBo/Miloš Vujinovič
Gradbišče za nadgradnjo mariborske onkologije. Foto: BoBo/Miloš Vujinovič

Premier Robert Golob se je z ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupel na lastne oči prepričal o razmerah na oddelku za onkologijo UKC-ja Maribor in tamkajšnjem gradbišču. "Vsem nam je glavni interes, da bolniki čim prej pridejo do dostojnih prostorov," je dejal v izjavi za medije.

Po njegovih besedah je trenutno glavna skrb nadaljevanje gradnje. "Danes smo se prepričali, da je gradbeno dovoljenje dokončno, stroji so na gradbišču in časovnica je potrjena. Za vse drugo je dovolj časa, tudi za ugotavljanje odgovornosti, če bo sledil zahtevek," je izjavil.

Poudaril je, da je gradbeno dovoljenje dokončno ne glede na odkup stavbe na Masarykovi ulici, saj gre za ločena projekta. "Odkup stavbe se bo izvajal po svoji dinamiki, s svojimi pooblaščenci, in ne vpliva več na gradbeno dovoljenje," je zatrdil Golob.

O mariborski onkologiji v Tarči

Aleksander Rottman že 51 let živi v večstanovanjski hiši na Masarykovi ulici v Mariboru, tik ob gradbišču nove stavbe mariborske onkologije. Ker država zaradi širitve UKC-ja Maribor predvideva rušitev stanovanjskega objekta, je stanovalcem poslala ponudbe za odkup. Rottmanu so za 125 kvadratnih metrov veliko stanovanje ponudili dobrih 236 tisoč evrov. "Za ta denar lahko tu v bližini kupiva največ dvosobno, staro stanovanje," pove Rottman.

Med ponujenimi stanovanji, ki naj bi bila vseljiva, so bila tudi hudo plesniva stanovanja z uničenim parketom in inštalacijami. "Nisem jezen, sem pa popolnoma razočaran, ker česa takega od države res nisem pričakoval."

Kot je povedal za Tarčo, od ljudi na ulici posluša pripombe, da si stanovalci Masarykove "želijo gradove", medtem ko onkološki bolniki umirajo. "Onkološki bolniki sicer menijo, da bi bilo najpreprosteje, da bi zbirali denar," je komentiral pobudo Pomagajmo onkologiji Maribor. "Mi se s tem ne strinjamo, da bi od teh revežev pobirali denar, ker ga država noče dati, investira pa ga Teš, v študentske domove na Primorskem, v vojaško bolnišnico in druge projekte, ki so že vnaprej obsojeni na propad." Nočejo pa najti sredstev, da bi omogočili gradnjo onkologije, meni Rottman.

Tomaž Pliberšek, direktor urada ministrstva za zdravje za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu, je za Tarčo dejal, da širitev mariborske onkologije v osnovi nima ničesar skupnega s stanovanjsko stavbo na Masarykovi ulici. "Gradimo na svoji zemlji z vsemi predpisanimi odmiki, ki so dovoljeni. Stolpič je projektiran, kot mora biti, glede na projektno nalogo. Gradbeno dovoljenje je bilo dvakrat vloženo in dvakrat vsebinsko ustrezno. Pretekli petek smo po zavrnitvi pritožbe dali napotilo izvajalcu in danes smo lahko videli, da dela potekajo."

Na vprašanje, zakaj država ni zagotovila dovolj denarja za nadomestilo za stanovalce stavbe, ki bo porušena, namesto tega pa bo zaradi zamude pri gradnji plačevala penale, je odvrnil, da pogodba z izvajalcem ne predvideva penalov. Bodo pa zaradi zamude lahko nastali dodatni stroški.

Tamara Perun, namestnica predstojnice oddelka za onkologijo v UKC-ju Maribor, je dejala, da zelo težko sprejmejo argument države, da je težava v denarju.

Kalvarija z odkupi stanovanj ob onkologiji

Kako je z nakupom novih obsevalnikov

Po besedah ministrice so sredstva za nadgradnjo oddelka zagotovljena, v nadaljevanju pa naj bi si prizadevali tudi za pospešitev projekta, da bi nadoknadili zamujeno. Valentina Prevolnik Rupel je napovedala pospešek tudi pri nabavi novih obsevalnikov, s katerimi bodo nadomestili obstoječa, ki se pogosto kvarita.

Da je treba čim prej objaviti razpis za obsevalnike, jim je povedala namestnica predstojnice oddelka Tamara Petrun. "Zdaj bo, mora biti," je dejala.

Za Tarčo je zvečer pojasnila, da se bolnikom dnevno opravičuje, "ker se je linearni pospeševalnik znova pokvaril". Lani naprava kar 49 dni ni delovala, letos so imeli še 38 nedelujočih dni. "Zjutraj, ko pridem v službo, najprej vprašam, ali linearni pospeševalnik dela," je orisala Petrun.

Po besedah direktorja urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu Tomaža Pliberška lahko prvi novi obsevalnik pričakujejo sredi prihodnjega leta, nadgradnja oddelka pa naj bi bila po novi časovnici končana do konca septembra 2026. "Ni vedno vse v naših rokah, je pa dejstvo, da je vedno naročnik tisti, ki na koncu mora nekako zadevo pognati naprej," je povedal.

Sorodna novica Tarča: Državno zdravstvo ne razpada le navzven, ampak tudi navznoter

Sestanki s stanovalci

Večer pred prihodom premierja in ministrice v Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor so se sešli predstavniki ministrstva za zdravje in lastniki stanovanj na Masarykovi ulici, a še vedno niso dosegli soglasja glede cene odkupa stanovanj. Po besedah Pliberška so se dogovorili, da bosta v nadaljevanju skušala doseči sporazum njihova odvetnika. Sestanek je kljub temu označil kot uspešen: "Dokler se nam uspe pogovarjati, je dobro," je dejal.

Pojasnil je, da so konec julija poslali vsem stanovalcem neobvezujoče ponudbe za odkup. Pet jih je v to privolilo, devet pa jih ostaja neopredeljenih. Tudi Pliberšek je poudaril, da odkup teh stanovanj "ni predmet projekta onkologije in onkologija zaradi tega ne more stati".

Vlada je uvrstila nakup teh stanovanj v načrt razvojnih programov za obdobje 2024–2027, da bi "omogočila izvedbo prihodnjih investicij za namen širitve in nadgradnje UKC-ja Maribor". Za to je namenila nekaj manj kot 2,4 milijona evrov. Pliberšek je pojasnil, da lahko ta znesek v nadaljevanju še zvišajo, če bo potrebno.

Obisk predsednika vlade Roberta Goloba in ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel na onkološkem oddelku UKC-ja Maribor. Foto: STA/Boštjan Podlogar
Obisk predsednika vlade Roberta Goloba in ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel na onkološkem oddelku UKC-ja Maribor. Foto: STA/Boštjan Podlogar

Po neuradnih navedbah so stanovalci prejeli različne cene za svoja stanovanja. Podpredsednik vlade Matej Arčon je na novinarski konferenci po današnji seji vlade povedal, da je bila ponujena cena na kvadratni meter za posameznika okoli 2400 evrov.

Nekateri so poskušali izkoristiti ta moment in se dejansko okoristiti na račun gradnje. Ponujena cena na kvadratni meter za posameznika je bila okoli 2400 evrov. Vsak si lahko ustvari mnenje, ali je ta objekt res toliko vreden, če onkologije tam ne bi bilo, in glede na stanje, v katerem je, in glede na to, koliko so vredne nepremičnine v Mariboru po tržni vrednosti.

Podpredsednik vlade Matej Arčon

Flis: Leta 2022 izločitev iz projektne dokumentacije

Direktor UKC-ja Maribor Vojko Flis je spomnil, da se s to zadevo ukvarjajo že od leta 2009. "Treba je povedati, da je leta 2022, ko se je delala projektna dokumentacija za novo onkologijo, takratno ministrstvo izločilo to stavbo iz projektne dokumentacije, kar nam je povzročalo dodatne težave in nam jih še povzroča," je povedal.

"Tudi mi se čudimo, da pri pripravi investicijske dokumentacije pred našo zasedbo funkcij ni bila v dokumentu o identifikaciji investicijskega projekta razdelana različica z odkupom stavbe na Masarykovi," je dodal Pliberšek. Glede predhodnih ponudb stanovalcem in morebitnih dodatnih stroškov zaradi zastoja pri pridobivanju pravnomočnega gradbenega dovoljenja se ni želel opredeljevati, temveč je poudaril, da so lahko postopki stekli šele po zavrnitvi vseh pritožb. "Država ne more kupovati objektov na zalogo," je zatrdil.

Golob je dejal, da razume tudi stanovalce. "Imamo pač takšno zakonodajo, da se lahko nekdo, ki je sosed, upravičeno pritoži. Izkoristili so vse možnosti, ki so bile na razpolago. Danes pa so možnosti, da bi ustavili gradnjo, izčrpane," je povedal in se zahvalil tako zaposlenim kot pacientom za potrpežljivost v času gradnje.

Optimističen je tudi glede začetka gradnje nove infekcijske klinike UKC-ja Maribor. Pliberšek je pojasnil, da je zunanja revizija projekta končana, njene izsledke pa bodo prihodnji teden preučili s pristojnimi v kliničnem centru in projektantom ter na podlagi tega pripravili razpisno dokumentacijo za javno naročilo za izvedbo del.

Golob: Gradnje ne more nič več ustaviti