Predlog zakona o dodatnih interventnih ukrepih za zagotovitev dostopnosti v zdravstvu bo med drugim podaljšal ukrep ambulant za ljudi brez izbranega osebnega zdravnika. Pravna podlaga za delovanje ambulant za neopredeljene paciente se namreč izteče s koncem leta. Te bodo po zagotovilih zdravstvene ministrice Valentine Prevolnik Rupel delovale tako kot do zdaj, a se bodo preimenovale v "dodatne ambulante". Bolniki pa bodo še vedno opredeljeni na ambulanto in ne na zdravnika.

Ker družinskih zdravnikov primanjkuje, interventni zakon podaljšuje tudi nekatere druge ukrepe. Med njimi je dodatek za povečan obseg dela v ambulantah družinske medicine in v otroških ter šolskih dispanzerjih. "Gre za tiste zdravnike, ki imajo več glavarinskih količnikov, oziroma več opredeljenih ljudi, da lahko, kot do zdaj, dobijo za povečan obseg dela ustrezen dodatek," je po seji vlade pojasnila Prevolnik Rupel.

Te dodatke je uvedel zakon o interventnih ukrepih na področju zdravstva iz decembra 2023. Po njem lahko zdravniki specialisti mesečno prejmejo do 1500 evrov bruto dodatka, diplomirane medicinske sestre do 750 evrov, srednje medicinske sestre do 600 evrov, zdravstveno-administrativni delavci pa do 400 evrov bruto.

Interventni zakon podaljšuje tudi izplačevanje dodatka za specializacijo iz družinske medicine, ki znaša 1000 evrov bruto na mesec. Ministrica je dejala, da se je ta ukrep izkazal za zelo učinkovitega, saj motivira mlade diplomante medicine, da se odločijo za to specializacijo. "Pred leti je bil interes za specializacijo iz družinske medicine zelo nizek. Tudi zaradi tega ukrepa se je verjetno povečal. Število mladih zdravnikov, ki se odločajo za specializacijo iz družinske medicine, se je povečalo, še vedno pa ni dovolj visoko."

Interventni zakon predvideva tudi zagotovitev sredstev za 40 novih specializacij iz klinične psihologije. "Na področju klinične psihologije so potrebe našega prebivalstva po storitvah visoke, zato želimo okrepiti mrežo strokovnjakov za duševno zdravje," je ukrep pojasnila Prevolnik Rupel.

Med ukrepi je predviden tudi prenos registra bolnikov srca in ožilja na Univerzitetni klinični center Ljubljana. Ker so bolezni srca in ožilja prvi vzrok umrljivosti in obolevnosti pacientov v Sloveniji, je po mnenju ministrice pomembno, da je register dobro urejen, saj do zdaj ni ustrezno deloval. Predvideno je tudi spremljanje virusov covida, gripe ipd. v humanih vzorcih in odpadnih vodah. Interventni zakon prinaša še sredstva za financiranje rehabilitacije v skupinskih zdravstvenih programih za rehabilitacijo invalidov in letovanje otrok.

Skupna vrednost interventnega zakona je tako ocenjena na 7,6 milijona evrov. Od tega naj bi bilo po ministričinih besedah za dodatek za specializacije iz družinske medicine namenjenih 350 tisoč evrov, za dodatne specializacije iz klinične psihologije 200 tisoč evrov, za spremljanje virusov v odpadnih vodah milijon in za skupinske programe šest milijonov evrov.

Kaj prinaša predlog novele o lekarniški dejavnosti?

Vlada je obravnavala tudi predlog novele zakona o lekarniški dejavnosti. Sistematična ureditev zalog zdravil po besedah Prevolnik Rupel pomeni način preskrbe z zdravili, ki sledi celotnemu sistemu vpeljave oziroma nakupa zdravil v Sloveniji. Predlog uvaja tudi zagotavljanje zdravil za gorsko reševalno službo, kar do zdaj ni bilo urejeno.

Predlog novele določa in uvaja tudi financiranje specializacij farmacevtov iz državnega proračuna. Na leto pričakujejo približno 20 specializacij, ena specializacija pa stane približno 112.000 evrov. Prve specializacije bi lahko financirali v prihodnjem študijskem letu.

Uvedba financiranja specializacij je pomembna, ker v zdravstvu primanjkuje tudi farmacevtov, ob tem pa se jih vedno bolj vključuje v klinično delo, dobiva nove naloge ter marsikje postaja del tima na sekundarni in terciarni ravni. "Govorimo o brezšivni oskrbi, o vseh novih programih, ki jih je potrdil zdravstveni svet, zato je pomembno, da farmacevte pritegnemo, da ostanejo v javnem sektorju," je poudarila Prevolnik Rupel.

Z novelo uvajajo tudi dodatna specialna znanja za farmacevte, ki jih bodo določili s pravilnikom.

Predlog novele prinaša tudi uskladitev zakonske ureditve z odločbo ustavnega sodišča iz leta 2020. "S tem zakonom jasneje opredeljujemo, da preprodaja koncesij ni dovoljena, zato smo v zakonu zapisali, da je pogoje za koncesijo treba izpolnjevati ves čas trajanja koncesije," je povedala.

Koncesionarji v lekarniški dejavnosti bodo tako morali ves čas trajanja koncesije imeti več kot 50-odstotni delež lastništva družbe in biti njen poslovodja. "S tem jasno povemo, da je koncesija zaupana konkretni osebi," je še pojasnila ministrica.

Lekarni, ki je zadolžena za 24-urno preskrbo prebivalstva z zdravili, bi dal možnost, da ta v primeru potrebe pozove druge lekarne v isti območni enoti zavoda za zdravstveno zavarovanje, da se vključijo v izvajanje dežurstva.