Po strmoglavljenju brutalne diktature Bašarja Al Asada, ki je Sirijo s trdo roko vodil od leta 2000, in po dobrih 13 letih državljanske vojne je prihodnost Sirije negotova. Od leta 2011, ko je iskro državljanske vojne zanetila arabska pomlad, je 14 milijonov Sircev zapustilo domove; država je po begu diktatorja razdeljena, obubožana in ranjena, prelom v Siriji pa se je močno odrazil tudi v geopolitičnem razmerju sil v regiji in svetu.
O tem, kaj čaka Sirijo, ki ji je 53 let vladala alavitska družina Asad, in kdo so zmagovalci in poraženci začetka nove dobe vladarjev v Damasku, smo se v Globusu pogovarjali s Carstenom Wielandom, nekdanjim svetovalcem treh posebnih odposlancev Združenih narodov za Sirijo in avtorjem več knjig o tej državi.
Sirija je prišla do prelomnice. Uporniki so po 13 letih v samo enajstih dneh brez hujših spopadov strmoglavili predsednika Al Asada. Kako jim je to uspelo? Zakaj takšen razplet?
Razlogov je več. Po eni strani se je zamrznjena revolucija počasi razlila na več delov Sirije. Pobude ni vodila le skupina HTS oziroma Hajat Tahrir al Šam. Operacijo so mojstrsko uskladile in izpeljale različne skupine vse od juga, kjer je skupnost druzov v Dari, do bolj sekularnih skupin. Asadov režim je strohnel od znotraj. To sploh ni bila več država, saj je republiko z ustrahovanjem obvladovala plenilska tolpa. Dokaj hitro se je sesedla tudi zaradi pametnih vojaških potez, saj se uporniki niso neposredno bojevali z Asadovimi silami, ampak so jih ponekod le obkolili. Poleg tega so se dogovorili z različnimi krajevnimi in verskimi skupnostmi. Niso se odločili za bojevanje, maščevanje in pokole, niso se oslabili, poleg tega pa so si izborili boljše moralno in etično izhodišče za gradnjo nove sirske države. Upoštevati moramo tudi različne območne dejavnike. Številne države so spremenile svoje vedenje. Na primer Irak, ki je hotel zavarovati svoje koristi, ni omogočil šiitskim milicam, da bi po njegovem ozemlju vstopile v Sirijo. Irak se ni hotel vplesti v to vojno. Iran je omahoval, ker je Asadova vojska razpadala, Irak pa mu ni pomagal. Hezbolah je oslabljen zaradi obračunavanja z Izraelom. Poleg tega Rusija ni bila pripravljena pomagati Asadu tako kot v preteklosti. Vse to je privedlo do tega, da je uspeh pohoda presenetil tudi samo vodstvo upornikov in Al Džolanija.
Na ulicah Sirije vidimo veliko veselja in upanja. V Siriji je veliko frakcij, gospodarstvo je na psu. Kakšna prihodnost čaka Sirijo? Ste optimistični?
Deloma delim optimizem s Sirci. Težko pa je napovedati, kako se bodo razmere razpletale. Sircem vsi privoščimo, da jim bo uspelo zgraditi stabilno in boljšo prihodnost. Upor so tokrat dejansko izpeljali Sirci, ne pa kakšna zunanja sila. Tveganja so kljub temu velika.
Največje varnostno tveganje pomeni turško-kurdski spor. Ne zaradi skupine Hajat Tahrir al Šam, saj se je ta dogovorila s Kurdi, da so ji pomagali. Odpadniki nekdanje Svobodne sirske vojske in Sirske nacionalne vojske ohranjajo močne vezi s Turčijo, zato nasprotujejo Kurdom. Zaostritev tega spora bi lahko zamajala zdajšnje upe za stabilnost. Po drugi strani morajo odpraviti številne politične težave, da bo prenos oblasti miren. Spodbudno je to, da je sirski premier, ki je bil osamljen v Damasku, ponudil pomoč. Al Džolani je poudaril, da nepristojni ne bodo vstopili v državne organe. Premier ima posebno zaščito. Vse to je spodbudno.
Pogovarjal sem se s kristjani v Damasku, ki so zadovoljni. Ustrašili so se streljanja in plenjenja, kar pa je ob množici na ulicah pričakovano. Zagotoviti bodo morali red in mir, spravo, skrbno porazdeliti vodstvene položaje. Vse skupine, ki so pomagale strmoglaviti režim v Damasku, si želijo delež oblasti. Al Džolani bo moral rešiti številne politične izzive. To bo huda preizkušnja. Za zdaj ravna premišljeno. Če bo dobro opravil svoje delo, Sirija ne bo šla po poti Libije in Jemna.
Islamistična skupina HTS ali Hajat Tahrir al Šam, ki je strmoglavila Bašarja Al Asada, se je leta 2016 oddaljila od Al Kaide. Njen vodja naj bi podpiral različne skupine. So te izjave vredne zaupanja?
Upravičeno jih omenjate. Zdaj se lahko opiramo na nekatere izjave in poteze. Več dejstev kaže na preobrazbo skupine HTS, ki se je imenovala tudi Fronta Al Nusra. Ni se le oddaljila od Islamske države, ampak je postala tudi njena sovražnica. Pretrgala je vezi z Al Kaido, postala sovražnica Islamske države, s katero se je bojevala več let. Al Džolani je z uporniki zapustil pokrajino Idlib, da bi oblikoval večkulturno in večnarodnostno skupnost. Za zdaj sprejema prave poteze, zato se zdi, da noče oblikovati skrajne sunitske islamske države, temveč stabilno državo, ki bo skrbela za dobro sunitov, kristjanov, alavitov, druzov in drugih.
Nekatere je strah, da bo padec Asadovega režima v Siriji še bolj poglobil nestabilnost Bližnjega vzhoda. Kako bo vplivala ta sprememba?
Možnih scenarijev je več. Razmere bi se lahko poslabšale. Čeprav za zdaj ne kaže na to, se razmere hitro lahko poslabšajo. V teh dneh smo slišali razočaranje vzbujajoče izjave nekaterih arabskih držav, ki so se skušale oklepati padlega Asada. Mislim, da se številni arabski avtokrati bojijo enakega ali podobnega razpleta v svoji državi. Strah jih je, da bodo ljudje usodo vzeli v svoje roke, zato so zaigrali na diplomatsko noto o stabilnosti. Poudarjajo, seveda nejevoljno, stabilnost in spoštovanje volje sirskega naroda. Če se bo dobro izšlo, bodo morali priznati vlado pod vodstvom različnih skupnosti in mogoče nekaterih tehnokratov nekdanje vlade. Pogajanja v tem prehodnem obdobju bi lahko potekala pod okriljem Združenih narodov, da bi izkoristili to priložnost in po dolgem času oživili politični proces v tej državi.
Se bojite novih geopolitičnih trenj v Siriji? Tam se križajo številni vplivi: Rusije, ZDA, Turčije, Irana in arabskih držav. Komu koristi in komu škodi tokratni zasuk v Siriji?
Veliki poraženec je Iran, saj je v Sirijo največ vložil, tam je imel največji denarni in vojaški vložek. Iran je izgubil ves šiitski polmesec. Teheran je po kopnem prek Iraka in Sirije oboroževal Hezbolah v Libanonu. Irak noče več pomagati Iranu. Zdaj nima več niti Sirije, zato je Iran veliki poraženec. Ponižana in izpostavljena je tudi Rusija, saj je zaradi ukrajinske vojne oslabljena. Tudi nedavne izjave kažejo na njuno oslabljenost. Iran tako kot Rusija poudarja, da želi sodelovati z vsemi sirskimi silami. Nismo več priča pravemu nasprotovanju, saj države spreminjajo stališča. Arabske države, zlasti Združeni arabski emirati, so si zelo prizadevale za umiritev odnosov z Asadom, zato so zdaj zelo razočarane. Edina država, ki bo lahko ohranila svojo držo, je Katar, saj ni zaupala Asadovemu režimu in je podprla sirsko opozicijo. Tako je ravnala tudi Turčija, seveda zaradi lastnih koristi.
Bi lahko potegnili kakšne vzporednice z Libijo in padcem Gadafijevega režima? Ta država je še vedno razdvojena.
Tovrstne primerjave seveda prinašajo vzporednice in razlike. Libija je bila zaradi državljanske vojne močno razdrobljena, potem pa sta se oblikovali dve bolj enoviti enoti. Sirija je bila že prej razdvojena na Asadovo in uporniško ozemlje. Na severovzhodnem delu države je seveda še kurdsko ozemlje. Zdaj je država bolj poenotena, zato se številni begunci vračajo. Lahko pa bi se okrepila trenja s Kurdi v severovzhodnem delu države. Ta del države bodo nekako morali vključiti v novo, mogoče nekoliko bolj federativno urejeno Sirijo. Predstavniki avtonomnih kurdskih oblasti so poudarili, da so pripravljeni sodelovati pri oblikovanju nove Sirije. Ne smemo pozabiti, da sta prav Asad in njegova vlada zavračala dialog s kurdskimi predstavniki, Erdoğanom in drugimi. Na koncu je še Rusom presedla Asadova neprožnost, zaradi katere je tudi izgubil oblast. V Siriji se ne kaže libijski scenarij oziroma država ni razdeljena na dva dela. Poleg tega bi bilo lahko manjše območje na severovzhodu vključeno v novo državo. Veliko pa bo odvisno od turških načrtov: če se bo turška vlada začela pogovarjati s Kurdi v severovzhodnem delu države, bo to pomembna zmaga za vso Sirijo in njeno stabilnost.
Kaj padec Asada pomeni za Evropo? Številni Sirci so pred osmimi, devetimi leti pred vojno zbežali v Evropo. Lahko ob novih spopadih v Siriji in morebitnem maščevanju pričakujemo nov begunski val?
Veliko je spopadov, pred katerimi bežijo begunci, taka je bila tudi sirska vojna. Različni scenariji bi lahko zmanjšali število beguncev – vsaj tako kaže, če bo Sirija stabilna in enotna. Begunci se bodo tako lahko vrnili na več območij. Ljudje bi se lahko sprli zaradi zemljišč in domovanj, če bi bila ta uničena ali zasedena. Zato je mogoča notranja razseljenost. To bi lahko bil eden od izzivov za novo sirsko oblast. Ne pričakujem pa novega begunskega vala, saj za zdaj kaže, da bo oblast skrbela za bolj vključujoč in stabilen prenos oblasti. Če pa bi državo zajela kaos in državljanska vojna, lahko pričakujemo nov naval beguncev.
Kakšna usoda čaka Al Asada? Videli smo prizore, kako pogrešani Sirci zapuščajo zloglasne zapore – enega od stebrov Asadovega aparata. Bomo v prihajajočih tednih izvedeli za dodatna grozodejstva, ki bi lahko terjala odgovornost nekdanjega sirskega predsednika?
Prizori iz zapora Sednaja in drugih zaporov so grozljivi. Težko bi bili hujši, vendar pričakujemo nova razkritja. In to bo velik izziv za morebitno vladajočo koalicijo. Državo čaka dolgotrajen postopek prevzemanja odgovornosti in sprave. Predstavništva Organizacije združenih narodov že leta preiskujejo Asadova grozodejstva v okviru Mednarodnega nepristranskega in neodvisnega mehanizma za Sirijo (IIIM). Končno je prišla priložnost za napredek. Dobili bomo tudi dokaze o zločinih, saj zapore zapuščajo tudi ljudje, ki so bili uradno razglašeni za mrtve. To bo veliko breme za sirsko družbo, vendar bo pomembno, da se družba ne bo zatekla k maščevanju, še posebej nad alavitsko skupnostjo. Poznavalci razmer vedo, da so bili preganjani tudi alaviti in niso vselej podpirali Asada. Ta je nekako ugrabil alavitsko skupnost, saj je njen pripadnik. Upamo, da se novi sirski voditelji ne bodo zatekli h grozodejstvom ter da bosta prevladali vladavina prava in sprava. Za zdaj lahko le upamo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje