Ljoljo se je skupščini predstavil kot preizkušen vodja s strateškimi sposobnostmi. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Ljoljo se je skupščini predstavil kot preizkušen vodja s strateškimi sposobnostmi. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Ljoljo ima dolgoletne izkušnje v farmacevtski industriji, med drugim je bil predsednik uprave Leka in predsednik Sandoza Slovenija. Trenutno je predsednik sveta zavoda Biotech Hills. Gre za poslovni pospeševalnik na področju biotehnologije.

Pred skupščino se je predstavil kot preizkušen vodja s strateškimi sposobnostmi. Med cilji je navedel finančno vzdržnost, univerzalno dostopnost in pravičnost ter vključevanje vseh deležnikov, vse to pa bo podprto z digitalno preobrazbo, razvojem kadrov in organizacije ter modernimi metodami upravljanja, je napovedal.

Finančni načrt za prihodnje leto

Skupščina ZZZS-ja je sprejela predlog finančnega načrta za leto 2025. Po njem bodo prihodki znašala 6,01 milijarde evrov, odhodki pa 5,86 milijarde. Državni proračun bo prispeval 400 milijonov. Za obvezno zdravstveno zavarovanje bodo odšteli 5,75 milijarde, za dolgotrajno oskrbo pa 110 milijonov.

Zavrnil je očitke, da bo z njim v ZZZS vstopil farmacevtski lobi. To lahko trdi samo nekdo, ki ne pozna sistema financiranja področja zdravil znotraj ZZZS-ja, je dodal. Glede očitkov o političnih povezavah pa je povedal, da je delal tako s prejšnjo kot sedanjo vlado. "Če je to, da dobro sodelujem z vsemi deležniki, greh, potem sem grešnik," je poudaril.

Ljolja je ocenil, da zavod deluje stabilno, kritike na račun ZZZS-ja pa da so priložnost za izboljšave. Za izziv si je tako zadal, da v njegovem mandatu vsi deležniki v zdravstvenem sistemu poiščejo za 10 odstotkov prihrankov.

Na novinarsko vprašanje o morebitnih spremembah košarice pravic zavarovancev je odgovoril, da si želi najprej zagotoviti, da bi bila rast stroškov vzdržna. "Potem bomo odgovarjali na vprašanje, kar se tiče košarice," je pojasnil in dodal, da si seveda želi, da se pravice zavarovancev ne bi krčile.

Na ZZZS-ju so v zadnjem času večkrat opozorili, da bi zaradi naraščajočih stroškov potrebovali trajno proračunsko varovalko. "Moj osebni pogled je, da če želi biti zavod samostojen, kar si tudi želimo, potem mora biti raje manj odvisen od vsakokratne vlade (...). Prava pot je racionalna poraba sredstev," je pojasnil medijem.

Člani skupščine so Ljolja pred imenovanjem med drugim spraševali o razlogih za prehod iz zasebnega v javni sektor. Zanimalo jih je, ali bodo imele farmacevtske družbe ob njegovem imenovanju kakšne prednosti in ali bi bilo mogoče racionalizirati cene zdravil. Povprašali so tudi, ali na čelo ZZZS-ja morda prihaja s svojo ekipo.

Ljoljo je odgovoril, da je o spremembi kariere razmišljal že kar nekaj časa. Za kandidaturo pa se je odločil po skromnem odzivu na prvi razpis za generalnega direktorja ZZZS-ja.

Glede cen zdravil je pojasnil, da prihaja iz tistega dela farmacije, ki proizvaja generična zdravila, in torej ne ustvarja rasti cen zdravil. Rast je posledica predvsem novih in bioloških zdravil ter genskih in celičnih terapij, je pojasnil. Dosedanje delo oddelka ZZZS-ja za zdravila ocenjuje pozitivno, saj da so precej uspešni pri zniževanju cen zdravil.

Sicer pa na področju zdravil vidi priložnosti za izboljšave. "Raje, kot da bi kdo govoril o tem, da si bodo farmacevti odpirali šampanjec, če me boste imenovali, bi rekel, da bodo imeli cmok v grlu, glede na to, da seveda sistem dobro poznam," je dodal.

Glede ekipe pa je povedal, da ima ZZZS usposobljene strokovne sodelavce, ki jih najprej želi spoznati. Ljoljo bo nasledil zdajšnjo generalno direktorico Tatjano Mlakar, ki se ji štiriletni mandat izteče marca prihodnje leto.

Ljoljo na čelo ZZZS-ja