Poklukar: Center za varovanje potrebuje temeljito spremembo in odredil sem celostno reorganizacijo

Minister Boštjan Poklukar napoveduje reorganizacijo Centra za varovanje in zaščito. Foto: BoBo/Žiga Živulović jr.

Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je pojasnil, da je zaradi velikega interesa javnosti umaknil stopnjo zaupnosti na poročilu nadzora Centra za varovanje in zaščito. "Končani izredni nadzor je pokazal nepravilnosti in pomanjkljivosti, ki jih je generalni direktor policije na podlagi mojih usmeritev in obveznih navodil takoj začel tudi odpravljati. Glede na zadnje obtožbe pa sem presodil, da enota potrebuje temeljito spremembo in odredil njeno celostno reorganizacijo," je pojasnil Poklukar in povedal, da je generalno državno tožilko prosil, da v okviru svojih pooblastil stori vse, da specializirano državno tožilstvo, oddelek za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili, morebitna kazniva dejanja čim prej razišče.

"Predhodno vodstvo je na tem področju dela policije pustilo to, kar danes spremljamo. Več kot očitno je, da se moja predhodnica ministrica in predhodnik generalnega direktorja policije s to enoto nista ukvarjala in nič spreminjala," je Poklukar usmeril krivdo za morebitne nepravilnosti v policijskem Centru za varovanje in zaščito na prejšnje vodstvo ministrstva in policije.

"V. d. generalnega direktorja policije Senad Jušić je sprejel določene kadrovske in procesne poteze za izboljšanje samih razmer v Centru za varovanje in zaščito, verjel sem, da se bodo zadeve z manjšimi posegi uredile, pa se žal niso," je dodal.

Generalni direktor direktorata za policijo in druge varnostne naloge Darijo Levačić je pojasnil, da je nadzor nad delovanjem Centra za varovanje in zaščito potekal od marca do aprila letos, sklepno poročilo pa je bilo izdelano avgusta.

"Nadzor je pokazal, da bo treba okrepiti tako preventivne kot tudi operativne ukrepe za varovanje ogroženih oseb. Zaradi specifike teh nalog, ki se razlikujejo od protokolarnega varovanja funkcionarjev, bo potrebna vključitev dodatnih policijskih enot. Poleg teh ukrepov je nujno, da se med varovano osebo in policijo vzpostavi odnos zaupanja in korektnega sodelovanja. Pretirana servilnost policistov ali njihova osebna navezanost na varovano osebo škoduje strokovnemu opravljanju nalog. V nadzoru je bilo ugotovljeno, da takšen odnos ne le zmanjša strokovnost, temveč povečuje tudi tveganje za zlorabo. Pri tem je treba poudariti, da kakršni koli pritiski ali zahteve varovanih oseb, ki nimajo zakonske ali strokovne podlage, so povsem nesprejemljivi," je vsebino poročila nadzora interpretiral Levačić.

Več sogovornikov je pri nadzoru opozorilo tudi na težavo, da varovane osebe pogosto ne želijo, da policisti poročajo o njihovih dejavnostih, še posebej v zasebnem času. "Zaradi tega so policisti najpogosteje poročali le o nastopu in zaključku službe, čeprav bi morali v skladu z internimi akti poročati celovito. Ta pomanjkljivost predstavlja tveganje, ki ga bo treba odpraviti z doslednejšim izvajanjem internih pravil policije," je dejal Levačić.

Med nepravilnostmi in pomanjkljivostmi dela centra za varovanje, ki so naštete v poročilu o nadzoru, so se po Levačićevih besedah znašli nepreglednost in nesledljivost pri izdelavi in evidentiranju različne dokumentacije in neustrezen način ravnanja s tajnimi podatki.

"Varnostniki, ki izvajajo osebno varovanje, so zaradi narave svojega dela pogosto nadpovprečno obremenjeni, kar se kaže v prekoračitvi delovne tedenske obveze. Več dni zaporedoma pa nimajo zagotovljenega minimalnega počitka, se pravi vsaj 11 ur. Takšne razmere lahko resno ogrozijo psihofizično sposobnost varnostnika, pa tudi varnost varnostnika in tudi varnost varovanih oseb," je opozoril Levačić. Ugotovili so tudi nepravilnosti pri izplačevanju nadur, nekaterim uslužbencem centra pa je bil neupravičeno izplačan položajni dodatek.

Številne kršitve posameznikov znotraj centra za varovanje

"Center za varovanje in zaščito ni imun na odklonska ravnanja. Gre za individualne kršitve delovnopravne zakonodaje, se pravi, kar se tiče uživanja alkohola in vožnje pod vplivom alkohola med delovnim časom, neupravičena uporaba službenih vozil ter nepravilno obračunavanje delovnih ur in dodatkov, vse to zahteva proaktiven in pa stalen nadzor od vodstva nad delom policije. Poleg tega so bili ugotovljeni tudi primeri odtekanja informacij zunaj Centra za varovanje in zaščito, zlasti sestankov vodstva, kar predstavlja resen odklonski pojav, skrb vzbujajoče je, da je varovana državna tožilka v zelo kratkem času prejela določene informacije, ki jih uslužbenci policije ne bi smeli posredovati. Pritožbe zoper zaposlene v Centru za varovanje in zaščito so v zadnjih štirih letih sicer zelo redke, samo tri, vendar te še dodatno poudarjajo potrebo po izboljšanju nadzora, odgovornosti in pa notranje discipline," je kršitve notranje varnostnih postopkov opisal Levačić.

Generalni direktor policije Senad Jušić je ob tem poudaril, da se znotraj centra za varovanje ni zgodil noben varnostni incident, ki bi ogrozil varnost varovanih ali ogroženih oseb. "Dejstvo pa je, kar je pokazal nadzor ministrstva za notranje zadeve in tudi naš notranji varnostni postopek, da so potrebne spremembe," je dejal prvi mož slovenske policije.

Darijo Levačić o ugotovitvah glede domnevno spornega varovanja državne tožilke

"Glede varovanja državne tožilke je nadzorna skupina ugotovila, da so za menjavo skupine varnostnikov, ki je varovala državno tožilko, obstajali tehtni razlogi. Ugotovljene so bile namreč strokovne napake, kot na primer nepravilnosti v povezavi z obravnavo dogodka, povezanega s sumljivim vozilom, zlorabe delovnega časa in službenega vozila, prelaganje odgovornosti in izvajanje policijskih nalog brez vednosti neposrednih vodij ter samovoljno izvajanje ukrepov. Ob tem je pomembno poudariti, da zamenjava varnostnikov ne zahteva privolitve varovane osebe, saj je odločitev o tem v izključni pristojnosti policije. V povezavi s sumljivim vozilom, ki je bilo opaženo 9. januarja 2024, je bilo ugotovljeno, da varnostnikov, državne tožilke, dežurne službe Centra za varovanje in zaščito niso ustrezno obveščali o samem dogodku. Zaradi pomanjkljive komunikacije med varnostniki in dežurno službo ni bilo nikoli dokončno razjasnjeno, ali je vozilo dejansko predstavljalo grožnjo ali povezavo z varovanjem. Poleg tega so bile odkrite tudi nepravilnosti v ravnanju vodstva Centra za varovanje in zaščito, ki je prejelo informacijo o tem dogodku, kar kaže na pomanjkljivosti v sistemu vodenja in samega nadzora. Državna tožilka je Centru za varovanje in zaščito očitala tudi več nepravilnosti glede zlorabe videonadzornega sistema. O podrobnosti teh očitkov zaradi občutljivosti podatkov ne morem govoriti. Lahko pa pojasnim, da v okviru izdanih usmeritev od generalnega direktorja policije pričakujemo, da bo v okviru izdanih usmeritev vzpostavil ustrezen mehanizem nad upravljanjem in zaščito videonadzornega sistema. V povezavi s tem je bil policiji tudi uveden notranji varnostni postopek, ki pa še ni končan. Prav tako poteka pritožbeni postopek na ministrstvu za notranje zadeve ter predkazenski postopek, ki ga vodi specializirano državno tožilstvo."

Celotno poročilo je bilo prvotno označeno s stopnjo tajnosti interno, zdaj pa so sprožili postopek izločanja tajnih podatkov. Odločitev po besedah Levačića temelji predvsem na prepričanju, da je pravica javnosti do obveščenosti v trenutnih okoliščinah in glede na dogodke v zadnjih dneh pomembnejša. Velik del podatkov je bil namreč že na različne načine posredovan javnosti.

Vrhovno državno tožilstvo zavrnilo "osebne napade in žaljiva poročanja"

V zadnjih dneh so odmevala razkritja očitkov, ki so jih objavili v Tarči, da naj bi varnostniki policisti nepooblaščeno zbirali zasebne podatke o tožilki iz zadeve Kavaški klan, pa tudi o predsednici DZ-ja Urški Klakočar Zupančič. Poleg tega naj policija ne bi ukrepala, ko je sumljivo vozilo januarja zasledovalo vozila tožilke, tožilcev iz BiH-a in skesanca v zadevi Kavaški klan, ki je bil nato pred dnevi umorjen v Ljubljani.

Na vrhovnem državnem tožilstvu so v odzivu zapisali, da si po zadnjih dogodkih, povezanih z "nesoglasji, ki so nastala pri varovanju državne tožilke na specializiranem državne tožilstvu", prizadevajo za čim hitrejšo razjasnitev vseh relevantnih dejstev in okoliščin morebitnih kaznivih dejanj.

Vodstvo centra je namreč po prepričanju tožilke izvajalo "odklonska, nestrokovna, pa tudi kazniva dejanja", kar je prijavila pristojnim organom policije in posebnemu oddelku specializiranega državnega tožilstva (SDT). Glede določenih ravnanj pri varovanju tožilke pa je vložena tudi kazenska ovadba, ki jo obravnava generalno državno tožilstvo, je za oddajo Tarča na Televiziji Slovenija minuli teden potrdila generalna državna tožilka Katarina Bergant.

So pa danes na vrhovnem državnem tožilstvu poudarili še, da ostro obsojajo "vsakršne osebne napade in žaljiva poročanja o komerkoli od vpletenih". Takšna ravnanja namreč ne prispevajo k reševanju nastale situacije, so izpostavili.