Na posnetkih so nagnetene kokoši z golimi vratovi, neodstranjeni glodavci, denimo miši, na enem izmed trupel znesena jajca. Posnetki so šokirali tudi strokovnjake, poročajo novinarji Tarče.
"Tudi če je žival na tleh, ne v kletki, ampak na hodniku, je to nedopustno. Trupla se morajo odstraniti. To je popolnoma zgrešeno iz več razlogov. To je vaba za glodavce," je povedala nekdanja direktorica inšpekcije za varno hrano Andreja Bizjak. To je namreč vaba za viruse in bakterije, poudarja.
In če ta jajca tega rejca kupujejo tudi šole, vrtci, domovi za ostarele in bolnišnice? "Tukaj lahko nastane večje tveganje, ker gre za občutljivi del prebivalstva," je dodala.
Iz javnih evidenc je razvidno, da je od dotičnega rejca različna živila lani kupovalo skoraj 300 javnih zavodov.
Tarča je za komentar poklicala lastnika farme, pa nekaterih javnih ustanov, ki od njega nabavljajo živila. Razkrila je tudi posnetke enega največjih živilskih podjetij, ki je na spletu že lep čas zatrjevalo, da nima več baterijske reje, posnetki pa ga demantirajo.
Gostje Tarče so bili: vodja Nacionalnega centra za dobrobit živali Ožbalt Podpečan, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić, direktor inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Fabian Kos, direktor prodaje jedilnih jajc in jajčnih izdelkov v družbi Jata Emona, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Jože Podgoršek in podpredsednik Zveze nevladnih organizacij za zaščito živali Samo Curk. Oddajo je vodila Erika Žnidaršič.
Baterijska reja in javni zavodi
Tarča je od Društva za transparentnost živalskih obratov pridobila skrivne posnetke baterijske reje kokoši nesnic pri enem od slovenskih rejcev. Na njih vidimo nagnetene kokoši z golimi vratovi, neodstranjene glodavce, trupla mrtvih kokoši, na enem od njih zneseno jajce ... V kletkah je na kvadratnem metru nagnetenih do 13 kokoši. Ena ima tako za približno en A4-list papirja prostora, poroča novinarka Vanja Gligorović.
Posnetki so presenetili tudi strokovnjake.
"Na teh posnetkih ne gre za rejo, kjer bi bilo dobro poskrbljeno za zdravje in dobrobit živali," je povedala Andreja Bizjak, nekdanja direktorica Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. "To zagotovo ni sveže truplo. Tudi če je žival na tleh, ne v kletki, ampak na hodniku, je to nedopustno. Trupla se morajo odstraniti. To je popolnoma zgrešeno iz več razlogov. To je vaba za glodavce. Tukaj se lahko razvije marsikaj bakterijskega, virusnega." Meni, da bi inšpekcija morala obiskati tega rejca, preveriti njegovo poslovanje, delovanje in izpolnjevanje pogojev, in če bi ugotovila te prakse, naložiti "zelo stroge popravljalne ukrepe" in globe. Opozarja še: če takšna jajca kupujejo javni zavodi, denimo domovi za ostarele, gre za še večje tveganje, saj gre za občutljiv del prebivalstva.
Alenka Dovč z Inštituta za perutnino na ljubljanski veterinarski fakulteti pravi: "Pri kokoših še nikoli nisem tega videla, pa veliko hodim po hlevih." "To se dogaja pri rejcih, ki ne vedo, kaj je biovarnost, ki ne vedo, da je to čuteče bitje, ki ne vedo, da je treba poskrbeti za prehrano, za vodo, za normalno vedenje," je izjavila. "Take reje v kletkah že nekaj časa nisem videla."
"Da kokoš znese jajce na truplu in porabi perje poginule živali za gnezdo, je samo po sebi absurd," pravi vodja Nacionalnega centra za dobrobit živali Ožbalt Podpečan.
Pomurska kmetija, kjer so nastali posnetki, se oglašuje kot kmetija "v prijetni, mirni vasici", "lokacija je obdana z naravo". Promocijske idilične fotografije so popolno nasprotje razmer v hlevu.
Rejec, čigar ime je znano uredništvu, na spletu piše, da vse svoje izdelke distribuira v javne zavode (šole, vrtce, bolnišnice ...). Na embalaži jajc, ki jih je dobavil enemu od domov za ostarele v okolici Ljubljani, piše: "Sveža domača Negovska jajca" iz "baterijske reje" v "obogatenih kletkah".
Družinsko podjetje tega rejca je po javno dostopnih podatkih od proračunskih porabnikov lani prejelo skoraj milijon in pol evrov. Med porabniki je bilo 47 vrtcev, 170 osnovnih šol, devet bolnišnic in 28 domov za starejše.
Tarča je obiskala dva vrtca, ki jajca – sicer ne baterijskih – kupujeta na kmetiji, na kateri so nastali posnetki. "Glede na slike in na sam videoposnetek so higienske ... pač, šokantno je videti. Na tega dobavitelja nismo bili nikoli opozorjeni, da bi bilo kar koli spornega. Ukrepali bomo, se posvetovali z ustreznimi institucijami in potem bodo oni izvedli nadzor," je dejala organizatorka prehrane v vrtcu Mojca Aida Seferović.
"Ne vemo, kaj se dogaja v ozadju. Mi dejansko dobimo živilo in to je videti ustrezno. Na razpisu smo zahtevali prosto rejo. Te slike so po mojem mnenju šokantne; domnevam oziroma verjamem, da ni tako v teh primerih. To je seveda stvar inšpekcije. Če inšpekcija ne opravlja svojega dela oziroma tega ne ve, verjamem, da lahko pride tudi do kršitev," je povedala ravnateljica vrtca Domžale Nina Mav Hrovat.
Vse se še bolj zaplete, ker ima ta rejec večinsko baterijsko rejo, vrtcem pa ponuja tudi ekološka jajca, ki pa jih sam nima in jih tako očitno preprodaja od drugih rejcev prek družinskega podjetja. Ko jih je Tarča poklicala za odziv, posnetkov niso želeli komentirati niti po telefonu.
Tarča je za komentarje povprašala tudi druge osnovne šole, bolnišnice, domove za starejše, ki dobivajo jajca od istega rejca. Splošna bolnišnica Celje sporoča, da s konkretnim primerom ni seznanjena in da verjame, da se bodo pristojne službe hipno odzvale, če obstajajo sumi nepravilnosti. Osnova šola Polje opozarja, da je v zadnjih dveh letih na področju dobave živil "velik kaos" in da je težko organizirati šolsko prehrano. Na Osnovni šoli Miška Kranjca so zaskrbljeni in pričakujejo, da se bodo pristojne institucije ustrezno odzvale.
Tarča je želela posnetek pokazati inšpekciji za varno hrano in veterinarstvo, a so to zavrnili. Tudi ko jih je Tarča obvestila, da gre za okrutno ravnanje z živalmi, so se izjavi odpovedali, češ da bi morali naše snemanje obravnavati kot prijavo.
In če bi vzeli to kot prijavo? Izjavo so znova zavrnili, češ da ne bi želeli vplivati na prihodnji inšpekcijski postopek in morebitne postopke, ki bi jih tako lahko sprožili.
V prejšnjih primerih razkritij skrivnih posnetkov grozljivega ravnanja z živalmi, denimo iz prašičereje Ljutomerčan, klavnice Rače in klavnice Košaki, pa pravih epilogov še ni bilo.
Baterijska reja, ki naj je ne bi bilo
Pogled na Kamniško-Savinjske Alpe je idiličen. Od farme Duplica, kjer največji slovenski proizvajalec jajc Jata Emona goji kokoši nesnice, pa do hribov sicer ni tako blizu. A ne predaleč, da jih podjetje ne bi vključilo v svojo promocijo. Gre za jajca izpod Kamniških planin z zaščiteno geografsko oznako.
Jata Emona se na svoji spletni strani sicer hvali, da je baterijsko rejo kokoši nesnic ukinila že zdavnaj: "Z opustitvijo obogatenih kletk nismo čakali do njene prepovedi v letu 2027, ampak smo kletke opustili že šest let pred uveljavitvijo te prepovedi." Ko je Tarča lani vprašala Jato, kdaj so zares ukinili kletke, je prejela drugačen odgovor: "Zadnjih hlev z obogatenimi kletkami smo podrli letos na začetku leta."
Posnetki pa kažejo, da so lanskega junija, pol leta zatem, ko naj bi podrli zadnji hlev z baterijsko rejo, v Jati še vedno imeli kokoši v kletkah. Iz zapisa na posnetku je namreč razvidno, da gre za podjetje Jata, vidni so tudi dnevniki z datumi s konca maja in začetka junija.
Preden je Tarča Jato Emona soočila s posnetki, je podjetje prosila za vstop v njihove hleve. Prošnjo so zavrnili in kot razlog navedli stroge preventivne zaščitne ukrepe.
Tik pred oddajo pa je Tarča obvestila Jato Emona, da ima posnetke, ki kažejo, da njihove navedbe, da so baterijsko rejo že ukinili že zdavnaj, ne držijo. Znova so spremenili odgovor in rekli: "Hleve smo izpraznili oktobra." Nato so si premislili tudi glede snemanja in nam pokazali prazen hlev.
Ali lahko trgovec preprosto kar koli zapiše na svoji spletni strani in se tako oglašuje? "Če je to tako, kot ste mi prikazali, potem gre definitivno za napačno informacijo, za informacijo, ki zavaja potrošnike in bi to lahko uvrstili v goljufive prakse," je poudarila Andreja Bizjak. A da bi inšpekcije to ustrezno obravnavale, bi moral nekdo podati prijavo, dodaja.
"Tudi že neke informacije, ki bi lahko potrošnika zavedle v to, da bi opravil neki nakup, ki ga mogoče drugače ne bi, se lahko že štejejo za zavajajoče prakse. Je pa potem to tudi stvar inšpekcijskega nadzora, ki potem to presoja res od primera do primera," pa je komentirala Urša Menard, strokovnjakinja za prehrano na Zvezi potrošnikov Slovenije.
Ko je Tarča opozorila Jato Emona na zapis na spletu, so odgovorili: "Navedba na spletni strani je napačno zapisana. Bomo popravili." A tega tudi po dobrem mesecu niso storili.
Kakšno hrano dobivajo v javnih zavodih?
"V šolo oziroma vrtec pogosto pripeljejo zelo slabo oziroma sporno meso. Sama sem tako običajno zjutraj v kuhinji in malo prekontroliram, kaj pripeljejo. Večkrat se je zgodilo, da smo meso tudi zavrnili, ker ni bilo užitno, ne po videzu ne po vonju. Žalostno pa je to, da so nas spraševali, kaj sploh kompliciramo. Še huje pa je, da so to isto sporno meso naprej odpeljali v dom upokojencev. Res žalostno. Za otroke in starejše bi morali nabavljati meso najboljše kakovosti."
Tako je zapisala ravnateljica Osnovne šole Log Dragomer Mihaela Mrzlikar o tem, kakšno hrano jim dostavljajo. Kot je poročala Anja Šter v prispevku, je še slabše v domovih za starejše – pogosto jim skušajo vsiliti živila najslabše kakovosti, pravi kuharica v domu v Grosuplju Ramiza Gutić. "Naročimo teletino, vzamem, da jo pripravim, začinim. Zgoraj je teletina, spodaj pa je staro meso govedine. Primer zelenjave: naročimo papriko, na začetku lepa, na koncu gnila. Takšnih primerov je veliko."
Da si dobavitelji – predvsem zaradi nizkih cen in slabega nadzora – marsikaj privoščijo, meni tudi ravnateljica osnovne šole v Logatcu Karmen Cunder. "Tudi meso smo že tako dobili, da se ne da kuhati dobrega golaža iz takega mesa."
Cena kosila na Osnovni šoli Logatec stane 3,2 evra. Kakšne sestavine sploh lahko dobiš za ta denar? Poznavalec živilskih verig – enako kot marsikateri ravnatelj - odgovarja, da ob vse večjih stroških dela in energentov trpi kakovost živil.
Poglejmo konkretno – včerajšnje kosilo: goveja juha, pražen krompir, kuhana govedina, zeljne krpice v omaki, zelena solata: cena vseh sestavin dva evra in pol, ostane še slab evro za pripravo. "Prihajamo v minus, ker so stroški postali preveliki," opozarja Cunder.
V nekaterih šolah po Sloveniji je cena kosila še nižja, manj kot dva evra – in to ob tem, da država nalaga šolam vse strožje zahteve za nabavo živil.
Po novem mora biti vsaj 15 odstotkov vseh živil ekoloških
Po novem mora biti v šolah in vrtcih vsaj 15 odstotkov vseh živil ekoloških – še tri odstotke več kot do konca lanskega leta, najmanj 20 odstotkov pa iz shem kakovosti, torej kakovostnejših živil. A lokalni ponudniki se na razpise redko prijavljajo, ker je cena prenizka. In ker jih je, kot dodaja Cunder, na trgu premalo.
"Saj ne more biti dovolj. Včasih imamo občutek, da bomo postali restavracija a la carte, bio, eko zeleno, vsi bi pa radi nizko ceno. Za meso za 800 otrok težko dobimo kakšnega kmeta, tega ni."
To gre na roko večjim dobaviteljem javnih zavodov: na primer kilogram eko piščančjih beder enega največjih ponudnikov mesa v Sloveniji stane 25 evrov – več kot sedemkrat toliko, kot je cena navadnih beder. Poreklo pa: Poljska. Posli z javnimi zavodi so ogromni – Mesarstvo Oblak je samo do lani novembra od proračunskih porabnikov prejelo 5,5 milijona evrov, leto prej je končalo s 692.000 evri čistega dobička. Podobno se znajdejo veletrgovci s sadjem in zelenjavo.
"Naročamo kosovno na primer 450 jabolk ali hrušk. Izbran dobavitelj nato pripelje debele in trde hruške, da jih otrok ne more jesti. Seveda je skupna masa teh hrušk mnogo višja, kot bi lahko bila. Čeprav je cena nižja po kilogramu, pa na koncu skupna cena dobave znaša več kot pri drugem ponudniku, ki pripelje hruške, ki so sicer dražje, vendar pa so primerno velike in užitne," je pojasnila Mrzlikar.
Ogromno hrane se zavrže
Od septembra lani morajo šole in vrtci upoštevati tudi nove smernice prehranjevanja – stročnice vsaj šestkrat mesečno, ribe enkrat tedensko, neprimerni so sadni sokovi in sladkani čaji.
"Otroci denimo zdravo, domače mleko zavračajo in pride skoraj vse nazaj v kuhinjo. Če pa v tem mleku skuhamo zdrob ali mlečni riž, ga potem lahko spravimo v promet. Tudi kakšni učenci boljše uživajo, vendar pa to ni v skladu s smernicami zdrave prehrane," je pojasnila Mrzlikar.
Hrane, ki jo otroci zavržejo, je ogromno. "Letno plačamo 3000 evrov za odvoz zavržene hrane, torej mesečno po 300 evrov, to so 3–4 sodi odvržene. Pred 10–15 leti smo jo dajali kmetom, da so imeli za prašiče, zdaj tega ni, to se vse zavrže. Mi to plačujemo, plačamo, da nabavijo, plačamo, da skuhajo, in plačamo, da odpeljejo," je pojasnila Cunder.
Država bo za brezplačne malice odštela dodatnih 80 milijonov evrov
Prepričana je, da bo še slabše od septembra 2027, ko bo kosilo brezplačno za vse – to so na predlog Inštituta 8. marec pred letom in pol potrdili poslanci brez glasu proti. Na njihovi šoli to pomeni najmanj 100 kosil več. "Imamo primere, ko so na začetku otroci preprosto šli domov, ker je nekdo rekel, da je zanič, potem smo starše obvestili o tem, da bodo to kosilo še vseeno plačali, in naslednji korak – otrok pride, vzame kosilo in ga vrže stran v bio odpadke in gre."
Država pa bo za to iz proračuna odštela dodatnih okoli 80 milijonov evrov – še več kot enkrat toliko, kot je za osnovnošolsko prehrano prispevala lani.
Kaj otroci jedo v šolah in starostniki v domovih, preverja Inšpekcija za kmetijstvo – a zgolj, ali javni zavodi upoštevajo zahteve po zelenem javnem naročanju: zadnji izsledki pregledanih 87 javnih zavodov kažejo, da ne: le osem jih je leta 2023 dobavilo dovoljšno 12-odstotno količino ekoživil, velika večina, kar 58, jih je dobavilo manj kot pet odstotkov ekoživil – ne preverjajo pa tudi dejanske kakovosti živil.
Tako denimo šolam in vrtcem ekološka živila dobavlja tudi podjetje Vila Natura, ki med drugim prideluje moke, kaše in testenine iz ekoloških žit. Po javno dostopnih podatkih je podjetje samo lani od javnih zavodov prejelo 103 tisoč evrov. Čeprav je Uprava za varno hrano pri podjetju in njegovem direktorju Marku Slaviču v zadnjih petih letih opravila 14 inšpekcijskih pregledov, v dveh primerih izdala odločbo, v treh pa globo v skupnem znesku 3000 evrov oziroma opomin. Nekateri postopki še niso končani. Med drugim so zaradi vsebnosti nedovoljene snovi lani in predlani s trgovskih polic umaknili njihovo bio pirino oziroma rženo moko.
Slavič je bil sicer v mandatu te vlade izvoljen za predsednika sveta za ekološko kmetovanje, posvetovalnega telesa kmetijske ministrice Mateje Čalušić, od junija lani pa je zaposlen na ministrstvu kot višji svetovalec na sektorju za trajnostno kmetijstvo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje