"Z napovedjo (dogovora o prekinitvi ognja) se končuje krvavo poglavje v zgodovini palestinskega ljudstva, ki je zelo trpelo zaradi izraelske agresije," je v odzivu dejal libanonski premier Nadžib Mikati.

Na zunanjem ministrstvu Združenih arabskih emiratov so dogovor opisali kot pot k ublažitvi težkih razmer v Gazi. Obe strani so pozvali k spoštovanju sporazuma, da bi končali trpljenje izraelskih in palestinskih ujetnikov, hkrati pa so poudarili potrebo po dobavi humanitarne pomoči v Gazo.

Tudi jordanski zunanji minister Ajman Safadi je poudaril potrebo po mednarodnem reševanju humanitarne katastrofe, ki so jo v Gazi povzročili izraelski napadi. Ponovil je zavezo Jordanije, da bo še naprej zagotavljala humanitarno pomoč prizadetim Palestincem, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Iran: Poraz sionističnega režima

"Konec vojne in uvedba premirja (...) sta jasna in velika zmaga za Palestino ter še večji poraz za sionistični režim," pa je sporočila iranska revolucionarna garda.

"Odpor ostaja živ, uspešen, močan in ima še globljo vero v božansko obljubo o osvoboditvi mošeje Al Aksa in Jeruzalema," je sporočila revolucionarna garda, ki je posvarila pred izraelskimi kršitvami prekinitve ognja. Dodali so, da nadaljujejo priprave na soočenje z "novimi vojnami in zločini".

Tudi predsednik iranskega parlamenta Mohamad Bager Galibaf je pozdravil dogovor, zaradi katerega po njegovih besedah "sionističnemu režimu ni uspelo doseči svojega strateškega cilja". Galibaf je pozval k nadaljnjemu ukrepanju za kaznovanje režima v Izraelu in "zacelitev ran palestinskega naroda".

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je na omrežju X sporočil, da je palestinskemu odporu in osi odpora s podporo Irana uspelo prisiliti Izrael v "umik".

Sorodna novica Netanjahu Hamasu očita, da odstopa od delov dogovora. V izraelskih napadih ubitih najmanj 73 ljudi.

Kitajska poziva k umiritvi razmer

Kitajska je pozdravila dogovor o premirju in izrazila upanje, da bodo vpletene strani izkoristile priložnost in spodbudile umiritev razmer na Bližnjem vzhodu, je dejal tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva v Pekingu Guo Džjakun.

Guo je še dejal, da si bo Kitajska še naprej prizadevala zagotavljati humanitarno pomoč in bo pomagala pri povojni obnovi Gaze.

Tudi Rusija je pozdravila dogovor. "Vsak dogovor, ki pripelje do prekinitve ognja, olajša trpljenje prebivalcev v Gazi in okrepi varnost Izraela, je nekaj, kar lahko samo pozdravimo," je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov. Poudaril pa je, da bo treba počakati, da bo proces v celoti končan.

Dogovor, ki so ga pogajalci Izraela in Hamasa ob posredovanju ZDA, Egipta in Katarja dosegli v sredo zvečer v Dohi, naj bi po napovedih začel veljati v nedeljo. Pred uveljavitvijo ga mora potrditi še izraelska vlada.

Dogovor zajema tri faze, pri čemer naj bi Hamas v prvi od treh faz, ki naj bi trajala šest tednov, najprej izpustil 33 od 94 izraelskih ujetnikov, ki so še v Gazi, Izrael pa približno 1000 palestinskih ujetnikov. Napoveduje se tudi postopen umik izraelskih sil z naseljenih območij v Gazi.

EU napovedal za 120 milijonov evrov pomoči

Evropska komisija je napovedala sveženj pomoči za Gazo v letu 2025 v vrednosti 120 milijonov evrov. "Dogovor o prekinitvi ognja in izpustitvi talcev ponuja upanje, ki ga regija obupno potrebuje. A humanitarna situacija v Gazi ostaja težka," je dejala predsednica komisije Ursula von der Leyen.

Napovedani sveženj pomoči bo med drugim namenjen zmanjšanju nedohranjenosti in negotovosti glede preskrbe s hrano in vodo, pomoči pri zdravstveni oskrbi in urejanju sanitarno-higienskih razmer in nastanitev za razseljene Palestince.

Z novim svežnjem pomoči se bo skupna humanitarna pomoč EU-ja za Gazo od leta 2023 povečala na več kot 450 milijonov evrov, so sporočili v Bruslju. EU kljub izraelskim ravnanjem v Gazi od leta 2023 ni prekinil prostotrgovinskega sporazuma z Izraelom.

Fajon upa na končanje "teh krvavih genocidnih dejanj"

Zunanja ministrica Tanja Fajon je pozdravila dogovor med Izraelom in Hamasom o prekinitvi ognja v Gazi. "Dan olajšanja, sreče, miru, upanja za to, da se končajo ta krvava genocidna dejanja v zgodovini palestinskega naroda," je pred začetkom seje vlade dejala Fajon in izrazila upanje, da bo prekinitev ognja vodila do trajnega miru na Bližnjem vzhodu.

Omenila je dogajanje v Libanonu, kjer velja krhko premirje med Izraelom in gibanjem Hezbolah, ter Siriji, kjer so uporniki pod vodstvom nekdanje veje Al Kaide decembra strmoglavili predsednika Bašarja Al Asada.

Posrednikom iz Egipta, Katarja in ZDA se je ministrica zahvalila za njihova prizadevanja na pogajanjih med Izraelom in Hamasom. Poudarila je, da si bo za rešitev dveh držav, vzpostavitev miru na območju in zagotavljanje humanitarne pomoči civilistom še naprej prizadevala tudi slovenska diplomacija.

"Srčno upam, da bo to peljalo tudi v tisto rešitev dveh držav," je dejala in poudarila, da je Slovenija vseskozi pozivala k premirju, medtem pa je Palestino tudi priznala kot neodvisno in suvereno državo.

Vendar pa s prekinitvijo ognja po besedah Tanje Fajon trpljenja prebivalcev Gaze še ni konec. "Zagotovo bodo še huda lakota, težave z nedelujočim javnim sistemom, ampak zdaj je treba storiti vse, da pride humanitarna pomoč, da se resno pogovarjamo vsi akterji v regiji, da ni več nasilja, da ni več napadov in da gremo v tisto mirno, varno sobivanje Izraelcev in Palestincev," je povedala.

Napovedala je še, da bo v ponedeljek v Varnostnem svetu Združenih narodov potekala "zelo ključna razprava o Bližnjem vzhodu".