Potem ko je v sredo Donald Trump pred Belo hišo predstavil podrobnosti svojega načrta, je javnost kmalu izvedela, kakšna logika je bila v ozadju carinskih stopenj, ki jih je vsem zunanjetrgovinskim partnericam (in celo otokom, na katerem domujejo le pingvini) določil Trump. Najprej je na poseben način izračunal, kakšne carine posamezne države zaračunavajo Ameriki, nato je to stopnjo (ker je, kot pravi, velikodušen) delil z dve. Sliši se pošteno, toda težava je v tem, kakšna je bila Trumpova matematika določanja carin, ki jih države zaračunavajo ZDA. Trgovinski presežek posamezne države je namreč delil z vrednostjo njenega izvoza v ZDA. Poglejmo na primeru Evropske unije: njen lanski trgovinski presežek z ZDA 235,6 milijarde dolarjev je delil z njenim letnim izvozom v ZDA, to je 605,8 milijarde dolarjev. Izračun je dal številko 0,39, kar po Trumpovi logiki pomeni, da EU v povprečju za ameriške izdelke zaračunava 39-odstotne carine. To številko je prepolovil in EU-ju določil 20-odstotno carinsko stopnjo.

"Najhujša politična napaka v 100 letih"
"Če bi učenec v srednji šoli takšno carinsko logiko predstavil učitelju ekonomije, bi se ta zasmejal in rekel, naj se vrne v klop in se malo bolj potrudi," je komentiral eden od analitikov. No, ko s takšno logiko opleta ameriški predsednik, je vse skupaj seveda tragikomično, sploh ker so evropske carine na ameriško blago v povprečju v resnici skoraj desetkrat nižje, kot je sam izračunal, po ocenah WTO-ja so namreč 4,8-odstotne. Kakor koli, duh je ušel iz steklenice, trgovinska vojna se je razplamtela na polno, preostali svet tega ne bo mirno prebavil. Najprej se je odzvala Kitajska, ki bo z 10. aprilom uvedla dodatne 34-odstotne carine na ameriško blago, odziv Evrope lahko pričakujemo v nekaj dneh. Ogorčenje je vsesplošno, Trump je, kot pravi ekonomist Jeremy Siegel, storil najhujšo politično napako v zadnjih 95 letih, sicer pa je zgovoren že odziv finančnih trgov.

Močno navzdol tako delnice kot tudi surovine
Zaradi vse večje verjetnosti, da je recesija neizogibna, so delniški indeksi doživeli največje tedenske padce po izbruhu epidemije. Newyorški S & P 500 se je znižal za devet odstotkov. Wall Street, ki je zadnja leta pokal od moči in privabljal milijarde vlagateljev z vsega sveta, ni več privlačna destinacija, ob takšnih surovih akcijah Trumpa ni razloga, da bi vlagatelji kupovali delnice, ki so v veliki večini še vedno močno precenjene. Tudi surovine so v petek strmoglavile, baker (ta ključna surovina najbolje ponazarja pričakovanja o gospodarskih gibanjih) kar za devet odstotkov, medtem ko so se cene nafte v petih dneh znižale za 11 odstotkov in pristale najnižje po avgustu 2021 (mimogrede: gorivo v torek v Sloveniji vseeno še ne bo cenejše, saj so bile povprečne cene v zadnjih dveh tednih vseeno višje kot prejšnja dva tedna). Niti plemenite kovine ob koncu tedna niso ponujale varnega pristana (zlato je sestopilo z rekorda, ki ga je postavilo še v četrtek dopoldne, srebro pa se je v petek pocenilo za sedem odstotkov), so bile pa kriptovalute kar presenetljivo dokaj stabilne.

Dolar izgublja svojo moč; svetovna recesija vse verjetnejša
Donald Trump zatrjuje, da njegov dan osvoboditve Ameriki prinaša razcvet in vrača delovna mesta v industriji. Velika verjetnost je, da se to ne bo zgodilo, pač pa bodo številni proizvajalci, ki že zdaj poslujejo z nizko maržo, ob višjih cenah vhodnih materialov in težavami z dobavnimi verigami potonili. Konec koncev – zakaj bi potem dolar v četrtek tako dramatično izgubljal svojo vrednost, da so pri Deutsche Bank celo opozorili na tveganje krize zaupanja v dolar, nekateri pa že omenjajo konec dolgoletne prevlade ameriške valute. Črnogledost med malimi vlagatelji je medtem ena najvišjih v zgodovini. V tednu do 2. aprila je bilo po anketi Ameriškega združenja malih vlagateljev (AAII) 62 odstotkov zasebnih vlagateljev medvedje razpoloženih, kar pomeni, da v naslednjega pol leta pričakujejo padec tečajev na Wall Streetu. V zgodovini teh meritev (od leta 1987) se je v skupaj 1971 tednih le dvakrat zgodilo, da je še višji delež napovedoval slabe čase (oktobra 1990 in marca 2009). Napovedi gospodarske rasti za ZDA in ves svet se močno znižujejo, investicijska banka JP Morgan je že na 60 odstotkov (prej 40 odstotkov) zvišala verjetnost, da bo svet do konca leta vstopil v recesijo.

Sorodna novica Trump pozval državljane, naj zdržijo: Končni rezultat bo zgodovinski

Prostora za nadaljnje padce je še precej
Kako naprej? Je morda na trgih vseeno preveč črnogledosti in bo sledil odboj? Ali pa je to šele začetek in nas čakajo novi in novi padci? "Žal jasnega odgovora nimamo, saj je v igri preveč spremenljivk, zato nam ostajajo le možni scenariji. Najprej bo pomembno, kako se bodo na ameriške carine odzvale druge države, predvsem EU in Kitajska. To je ključno. Če bodo sledili protiukrepi in ne bo prevladala pripravljenost na pogajanja in ohranjanje trezne glave, bomo vsi na slabšem, še posebej potrošniki. Tudi glede ZDA obstaja precejšnja negotovost, ali ameriška administracija dolgoročno namerava ohraniti carine zato, da bi večino proizvodnje vrnila nazaj v ZDA. To bi lahko pomenilo višje cene za potrošnike, naraščajočo inflacijo in občuten padec življenjskega standarda. V tem primeru bi ZDA in potencialno Evropska unija verjetno zdrsnile v recesijo, borzni trgi pa bi lahko v kratkem času padli še za dodatnih od 15 do 20 odstotkov," nam je povedal Nikola Maljković (Optimtrader).

Kratkoročna bolečina za dolgoročne koristi?
Skratka, klasični stagflacijski scenarij, ki vključuje anemično (ali celo negativno) gospodarska rast in naraščajoče cene. To bi bilo neprijetno za vse. "V tem primeru ni zmagovalcev. Upajmo, da bodo prevladale trezne glave in da so carine le del pogajalske taktike ZDA, s katero želijo posamezne države prisiliti k boljšim trgovinskim pogojem in popuščanju tudi na drugih področjih. Če bi se to zgodilo relativno hitro, v nekaj mesecih, bi dejansko lahko doživeli padec obrestnih mer, se izognili recesiji, kratkoročne bolečine pa bi dolgoročno prinesle koristi. Če pa bi pogajanja trajala bistveno dlje kot nekaj mesecev, bi bila vmesna škoda kljub morebitnemu pozitivnemu končnemu rezultatu dovolj velika, da bi svetovno gospodarstvo padlo v recesijo," še predvideva Maljković. Glede obrestnih mer so seveda zdaj vse večje možnosti, da bo ameriška centralna banka zelo pogumna pri zniževanju obresti. Banka Citigroup napoveduje, da bodo Fed letos obresti znižal za 125 bazičnih točk, začenši z majem. Trump že pritiska na Fed, v petek je izjavil, da je zdaj idealen trenutek za znižanje obrestnih mer. Guverner Jerome Powell pravi, da bodo tako visoke carine zelo verjetno spodbudile inflacijo in upočasnile gospodarsko rast.

Sorodna novica Kitajska vrnila udarec: 34-odstotne dodatne carine na ameriško blago, na borzah drastični padci

Največja tedenska izguba v petih letih
Še nekaj številk, ki dokazujejo, kako hude glavobole Trump povzroča Wall Streetu: v zadnjem tednu je newyorški indeks S & P 500 (v četrtek je padel za pet odstotkov, v petek za nadaljnjih šest) skupno izgubil devet odstotkov vrednosti – največ po marcu 2020. V dveh dneh so podjetja, ki sestavljajo ta indeks, izgubila skoraj pet bilijonov dolarjev tržne vrednosti, kar je rekordna dvodnevna izguba, še večja, kot je bila marca 2020, ko so začela zaradi covida gospodarstva zapirati. Če je ob vseh letošnjih padcih najbolj trpel tehnološki sektor, sta imela vsaj v petek vodilno vlogo pri poti navzdol energetski sektor (–8 %) in finančni sektor (–7 %). Tehnološki indeks Nasdaq je zdaj že za več kot 20 odstotkov oddaljen od rekorda in s tem uradno v medvedjem trendu. Dow Jones, ki je v petek strmoglavil za 2231 točk (oziroma za 5,5 %), je od rekorda oddaljen 15 odstotkov. V teh časih se pokaže, kako smiselno je imeti v portfelju tudi obveznice. Njihova cena (če imamo v mislih vladne obveznice) je šla občutno navzgor, zahtevane donosnosti pa posledično navzdol, pri nemški desetletni obveznici v petek v nekem trenutku kar za 17 bazičnih točk.