Gorski reševalci in posadka helikopterja Letalske policijske enote so se v okviru usposabljanja odpravili v severno steno Turske gore v Savinjskih Alpah, kjer so vadili dvig reševalca letalca in ponesrečenca z jeklenico in vitlom v helikopter. Na višini okoli 1900 metrov so uredili sidrišče in priveze.

Ko so se nato z domnevnim poškodovancem pripeli na helikopter, je eden izmed njih dal znak, da se helikopter lahko dvigne. Drugi član skupine je bil tedaj še pripet z varnostno žico. Helikopter je s sidrišča odtrgal del skale in vseh pet reševalcev, vrv ni vzdržala njihove teže in vseh pet članov z žico je potegnilo za sabo v globino.

Za slovensko gorsko reševalno službo je bila to najhujša nesreča v tedaj 85-letni zgodovini. Vsako leto ob obletnici nesreče gorski reševalci na Okrešlju pripravijo spominsko svečanost, policisti pa v spomin na Mitjo Brajnika organizirajo tudi Brajnikov memorial - pohod razuma, volje in moči.

Leta 1836 je v Marseillu umrl francoski fizik in matematik, začetnik elektrodinamike, Andre Ampere. Po njem je poimenovana enota električnega toka - amper. Po njem imenovan zakon pa pravi, da se vzporedni in enako usmerjeni električni tokovi privlačijo, vzporedni in nasprotno usmerjeni pa se odbijajo.

André-Marie Ampere se je rodil leta 1775 v Polemieux-au-Mont-d'Oru, blizu mesta Lyon. Ampere je bil sin mestnega uradnika, ki je sinu nudil izvrstno zasebno izobrazbo. Kljub temu, da nekateri viri trdijo, da je že pri 12 letih obvladal večino matematičnih znanosti, pa je Andre Ampere v svoji avtobiografiji trdil, da ga ta znanost ni zanimala vse do njegovih najstniških let. Pri svojih 13 je Ampere spisal svoj prvi članek, ki pa ni bil vreden objave.
Skozi leta je Ampere postajal vse bolj vešč matematike in leta 1801 postal profesor fizike in kemije v Bourgu. Leta 1804 pa se je preselil nazaj v Lyon in postal predavatelj na tamkajšnjem liceju, nekaj let pozneje pa je začel začel akademsko kariero v Parizu, kjer je spisal večino znamenitih del.

Leta 1099 so križarji pred Jeruzalemom ob pomoči pravkar prispelih ladij iz Genove in Anglije zgradili dva oblegovalna stolpa. Enemu je poveljeval Godrif Boullonski, drugemu pa Bohemund Tarentski. Po ganljivi pridigi Petra Puščavnika so planili na obzidje in ga pet dni pozneje tudi zavzeli.

Leta 1190 se je v reki Saleph v Mali Aziji v času tretje križarske vojne utopil nemški kralj in rimski cesar. Friderik I. Barbarosa - Rdečebradec iz dinastije Hohenstaufov je postal nemški kralj 1152, tri leta kasneje pa je postal rimski cesar. V ljudskem izročilu velja za velikega nemškega cesarja in zaščitnika nemškega naroda.

Leta 1610 so se prvi nizozemski kolonisti naselili na Manhattnu.

Leta 1706 se je rodil britanski optik John Dollond, lastnik prvega patenta za brezbarvne leče.

Leta 1710 se je rodil škotski matematik, optik in astronom James Short.

Leta 1776 je kongres določil Thomasa Jeffersona, Benjamina Franklina, Johna Adamsa, Rogerja Shermana in Roberta R. Livingstona, da napišejo izjavo o neodvisnosti.

Leta 1829 je potekala prva veslaška regata med posadkama univerz Oxford in Cambridge.

Leta 1832 se je rodil nemški izumitelj Nikolaus Otto, znan po izumu motorja z notranjim izgorevanjem.

Leta 1836 se je rodil japonski mečevalec, mojster kenda Jamaoka Tešu.

Leta 1846 je Kalifornija razglasila neodvisnost od Mehike.

Leta 1857 je kanadska skupščina izglasovala uvedbo decimalnega denarnega sistema.

Leta 1858 je umrl škotski botanik Robert Brown. Njegov največji prispevek je odkritje, kako se gibljejo mikroskopsko majhni delci, ki so ga po njem poimenovali Brownovo gibanje. Odkril je tudi jedro rastlinske celice in opisal razlike med ženskimi in moškimi spolnimi celicami pri rastlinah.

Leta 1865 se je rodil ameriški raziskovalec Frederick Cook, ki je trdil, da je prišel na severni tečaj.

Leta 1886 je izbruhnil novozelandski ognjenik Mount Tarawere, ki je zahteval 153 smrtnih žrtev in uničil slovite Rožnate in bele terase.

Leta 1898 so se ameriški marinci izkrcali na Kubi.

Leta 1908 se je rodil nemški kemik, ki je preučeval delovanje penicilina, Ernst Chain. Leta 1945 je prejel Nobelovo nagrado za medicino.

Leta 1915 so britanski vojaki osvojili do takrat nemški Kamerun.

Leta 1921 se je na Krfu rodil Philip Mountbatten, vojvoda edinburški. Leta 1947 se je poročil s princeso Elizabeto, ki je leta 1952 postala britanska kraljica.

Leta 1923 se je na Češkem rodil milijonar Robert Maxwell s pravim imenom Jan Hoch.

Leta 1935 sta dva ozdravljena alkoholika, Bill W. in Dr. Bob S., v Akronu, Ohio, ustanovila društvo anonimnih alkoholikov z namenom, da bi si pomagala ostati trezna.

Leta 1940 je Italija napovedala vojno Franciji in Veliki Britaniji.

Leta 1940 so nemške enote pod vodstvom generala Erwina Rommla dosegle Rokavski preliv.

Leta 1940 je Kanada napovedala vojno Italiji.

Leta 1940 se je Norveška vdala Nemčiji.

Leta 1940 je francoska vlada zapustila Pariz.

Leta 1940 so zavezniki zapustili Norveško.

Leta 1942 so nacisti pobili vse moške prebivalce češke vasi Lidice, da bi se na ta način maščevali za smrt šefa varnostne službe Reinharda Heydricha.

Leta 1942 se je začela bitka na Kozari. V času narodnoosvobodilnega boja je številna nemška in domobranska vojska začela tako imenovano tretjo ofenzivo. Obkolili so svobodno ozemlje na Kozari, kjer je bil drugi krajiški partizanski odred, ki je štel 3.500 borcev. Na Kozaro pa se je umaknilo tudi ogromno civilistov. Bitka je trajala do konca junija.

Leta 1943 je madžarski novinar Laszlo Biro patentiral kemični svinčnik.

Leta 1943 se je začelo britansko osvobajanje otokov Pantelleria, Linos in Lampedus, ki ležijo jugozahodno od Malte.

Leta 1946 je Italija postala republika.

Leta 1946 se je začelo sojenje Draži Mihajloviću in njegovim sodelavcem. Srbski oficir, polkovnik vojske Kraljevine Jugoslavije, je po okupaciji 1941 organiziral četnike kot kraljevo vojsko v domovini. Kasnejši general je postal vojni minister v londonski vladi, že istega leta pa je sklepal tajne sporazume z Nemci in ustaši v Bosni. Po izrečeni obsodbi je bil 17. junija 1946 ustreljen.

Leta 1947 je s tekočega traku prišel prvi Saabov avtomobil.

Leta 1967 se je končala šestdnevna vojna med Izraelom in arabskimi državami - Egiptom, Jordanijo, Sirijo in Savdsko Arabijo. Vojna se je končala z izraelsko zasedbo Gaze, Sinajskega polotoka, zahodnega brega Jordana in Golanske planote.

Leta 1976 je umrl ameriški poslovnež madžarskega rodu Adolph Zukor. Ustanovil je Paramount.

Leta 1977 je James Earl Ray, ki je bil obtožen, da je ubil Martina Luthra Kinga ml., pobegnil iz zapora.

Leta 1990 so Rolihlahlo Nelsona Mandelo, ki so ga leta 1964 obsodili na dosmrtno zaporno kazen, izpustili iz zapora.

Leta 1997 se je med usposabljanjem na Okrešlju smrtno ponesrečilo pet gorskih reševalcev.

Leta 1999 so se po 79 dneh končali Natovi napadi na ZR Jugoslavijo. Jugoslovanske sile so se začele umikati s Kosova, zato je generalni sekretar Nata Javier Solana napade prekinil. Dva dni kasneje so na Kosovo prišle mirovne enote Kfor.

Leta 2000 je umrl sirski predsednik Hafez Al Asad.

Leta 2003 so v kanadskem Ontariu prvi v Severni Ameriki dovolili poroke istospolnih partnerjev.