"S korupcijo ustroja označujemo razmere, v katerih si privilegirani nosilci gospodarske in politične moči trajno prilastijo politično ter gospodarsko sfero in jo izkoriščajo predvsem v svojo zasebno korist ter v korist posameznih političnih strank. Ko se tovrstna korupcija utrdi in postane prevladujoč način delovanja v sferi gospodarstva in politike, ji lahko sledijo le še pojav avtoritarnih praks, blokada procesov modernizacije ter pavperizacija večine prebivalstva," je v povzetku svojega poročila za leto 2011 zapisala Komisija za preprečevanje korupcije.

V njem ugotavlja, da plačilna nedisciplina zavira poslovanje dveh tretjin vseh slovenskih podjetij, še najbolj pa mikro- in majhnih podjetij. Na podlagi navedb menedžerjev plačilna nedisciplina eksistenčno ogroža 61 odstotkov mikro-, 50 odstotkov malih, 44 odstotkov srednje velikih in 34 odstotkov velikih podjetij.
V primežu posameznikov
Izpostavljajo, da padec konkurenčnosti, ki so ga je za Slovenijo ugotovilo več mednarodnih institucij, lahko "upravičeno pripišemo sistemski korupciji". Tu imata glavno vlogo prav ujetje države s strani posameznih elit in že omenjena korupcija ustroja.
Ujetje države pa na komisiji označujejo kot ujetje državnega aparata, vključno z ujetjem zakonodajnega procesa in nadzornih institucij, ujetje denarnega toka, vključno z nadzorom bančnega kreditiranja, podeljevanjem subvencij ter javnih naročil, ujetje podjetij, vključno z omejevanjem tujih vlagateljev in pomanjkljivim nadzorom nad upravami ter ujetje trga, s spremljajočim rentništvom.
Rešitev vidijo v prekinitvi povezave med politiko in gospodarstvom, ki se vleče še iz nekdanje družbene ureditve, a tu ima glavno vlogo politika. Ta z ohranitvijo stanja sporoča, da ji takšna ureditev ustreza, so še zapisali.