Svojo domovino je pretvoril v prvo komunistično državo na zahodni polobli in postal simbol revolucionarjev v Latinski Ameriki. Od leta 1956 se je skupaj z uporniško vojsko bojeval proti kubanskemu diktatorju Batisti y Zaldivarju.

Že čez tri leta je postal ministrski predsednik, ki je izvedel agrarno reformo, reorganiziral šolstvo in podržavil gospodarstvo. Za leninista-marksista se je prvič izrekel šele leta 1961, v letu, ko je prišlo do prekinitve diplomatskih odnosov med Združenimi državami Amerike in poskusa invazije v Prašičjem zalivu.

Po kubanski krizi oktobra 1962, ko je hotela Sovjetska zveza na Kubi postaviti raketna oporišča, je Castro od Združenih držav dobil zagotovila, da bo Kuba neodvisna, Sovjetska zveza pa je umaknila svoje rakete.

Castro je podpiral številna revolucionarna gibanja, še posebej v Afriki, kljub svoji prosovjetski politiki je leta 1979 predsedoval konferenci neuvrščenih držav v Havani. Po prelomu oblasti v Sovjetski zvezi se je Kuba znašla v resni gospodarski krizi, s katero se, čeprav se je bolj odprla svetu, ubada še danes.

Fidel Castro je 18. februarja 2008 zaradi bolezni formalno sestopil z oblasti in predal mesto predsednika ter poveljnika vojske bratu Raulu Castru.

Leta 1521 so španski konkvistadorji pod vodstvom Hernánda Cortésa osvojili Tenochtitlan, glavno mesto azteškega imperija. Mesto se je raztezalo tam, kjer je pozneje zrasla mehiška prestolnica Ciudad de Mexico. V spopadih med domačini in Španci je bil uničen velik del naselbine, tako da je od mesta za konkvistadorje ostalo bore malo.

Leta 1624 je Ludvik XIII. za glavnega ministra Francije imenoval kardinala Richelieuja.

Leta 1704 so v španski nasledstveni vojni Avstrijci in Angleži pri Blenheimu premagali Bavarce in Francoze.

Leta 1814 se je rodil švedski astronom in fizik Anders Jonas Angström.

Leta 1818 se je rodila ameriška aktivistka Lucy Stone.

Leta 1823 se je rodil ameriški zgodovinar in novinar Goldwin Smith.

Leta 1826 je umrl francoski matematik René-Théophile-Hyacinthe Laënnec.

Leta 1861 se je rodil angleški astronom in seizmolog Herbert Hall Turner.

Leta 1866 se je rodil italijanski industrialec Giovanni Agnelli.

Leta 1871 se je rodil nemški politik in revolucionar Karl Liebknecht. Od leta 1912 je bil poslanec nemške socialdemokratske stranke v parlamentu. 15. januarja 1919 so ga v Berlinu ubili skupaj z nemško politikinjo poljskega rodu Roso Luxemburg. Leta 1917 sta ustanovila Spartakovo zvezo, konec leta 1918 in v začetku 1919 pa Komunistično partijo Nemčije. Skupaj so ju umorili vojaki prostovoljskih enot.

Leta 1876 se je z izvedbo opere Rensko zlato, prve iz cikla Richarda Wagnerja o Nibelungih, začel glasbeni festival v Bayreuthu, ki še danes velja za enega najpomembnejših na svetu.

Leta 1899 se je v Londonu rodil angleški filmski režiser Alfred Joseph Hitchcock. V filmski svet je uvedel številne tehnike, kako v trilerjih stopnjevati napetost, pri tem pa se je močno zanašal tako na strah kot na domišljijo gledalcev. Avtor več kot 50 filmov, ki je uspešno prevetril tako prelomne trenutke filma, kot so bili prehod z nemih na zvočne filme kot s črno-belih na barvne, je v svojih izdelkih rad upodabljal nedolžne ljudi. Ti so bili ujeti v okoliščine, ki so presegale njihove moči ali razumevanje. Njegovi najbolj znani filmi so Ptiči, Dvoriščno okno, Psiho, Rebeka, Sever - severovzhod, Marnie, Mož, ki je preveč vedel, Devetintrideset stopnic, Družinska zarota in drugi. Oskarja za najboljši film je prejel le enkrat, leta 1940 za psihološki triler Rebeka.

Leta 1905 so se Norvežani na referendumu stoodstotno odločili za samostojno državo.

Leta 1910 je v Londonu umrla angleška bolničarka Florence Nightingale, ustanoviteljica moderne bolniške nege in pionirka pri higieni ter sanitarnem delu. V krimski vojni je za britansko vojsko organizirala nego ranjencev in bolnikov. Rodila se je 12. maja 1820. Zaradi strogih sanitarnih in negovalnih standardov, ki jih je uvedla, se je močno zmanjšalo število žrtev. Leta 1860 je ustanovila šolo za bolničarke, ki je postala vzorec za moderno šolanje bolničark. Leta 1907 je bila kot prva ženska odlikovana z britanskim redom za zasluge.

Leta 1913 se je rodil grški pravoslavni teolog in ciprski politik, nadškof Makarios III., s pravim imenom Mihail Kristodulu Muskos. Bil je borec za priključitev Cipra Grčiji in dolgoletni predsednik neodvisnega Cipra. Umrl je leta 1977.

Leta 1918 je bila ustanovljena javna delniška družba Bayerische Motoren Werke AG (BMW)

Leta 1923 je bil Mustafa Kemal paša, imenovan Ataturk (oče Turčije), izbran za prvega predsednika turške republike. S številnimi spremembami je želel Turčijo popeljati na pot iz fevdalnega cesarstva v moderno evropsko državo.

Leta 1948 je švedska nogometna reprezentanca postala zmagovalka olimpijskih iger v Londonu. V finalu je na stadionu Wembley s 3:1 premagala Jugoslavijo.

Leta 1961 je Nemška demokratična republika pri Brandenburških vratih zaprla meje med Vzhodnim in Zahodnim Berlinom in začela se je gradnja berlinskega zidu.

Leta 1970 se je rodil angleški nogometaš Alan Shearer.

Leta 1973 je nizozemski nogometni zvezdnik Johan Cruijff zapustil matični klub Ajax, za katerega je odigral skoraj deset sezon in osvojil tri naslove evropskega prvaka, in podpisal pogodbo z Barcelono. V katalonski prestolnici je ostal do leta 1978 in je skupno dosegel 48 golov.

Leta 1997 je Wilson Kipketer v Zürichu zrušil 16 let star svetovni rekord Sebastiana Coea v teku na 800 m. Tekel je 1:41,24.

Leta 2008 je plavalec Michael Phelps postal rekorder z največ zlatimi olimpijskimi kolajnami. V disciplini 200 metrov delfin je zmagal z izidom 1:52,03 in na igrah v Pekingu osvojil svojo četrto zlato medaljo, s tem pa postal prvi športnik, ki je zbral deset zlatih olimpijskih medalj. Že slabo uro kasneje je Phelps z ameriško štafeto 4 x 200 metrov prosto osvojil novo zlato medaljo, do konca iger v Pekingu pa je zbral še tri. Osem zlatih medalj na enih igrah ni osvojil še noben športnik.

Leta 2008 je Sara Isaković na olimpijskih igrah v Pekingu osvojila olimpijsko medaljo na 200 metrov prosto.

Leta 2009 je v 95. letu starosti je umrl legendarni ameriški kitarist Les Paul, ki je z izumom električne kitare in večkanalnega snemanja spremenil tok glasbene zgodovine.