Franc Jožef I. je bil najstarejši sin nadvojvode Franca Karla in Zofije Bavarske. Družinsko življenje so pretresale tragedije. V zakonu z Elizabeto Bavarsko (Sisy) sta dobila štiri otroke, vendar je hčerka Zofija umrla kot otrok, edini sin Rudolf pa je leta 1889 storil samomor, nakar je 1898 kot žrtev atentata umrla tudi cesarica Elizabeta.

Franc Jožef I. je prestol nasledil po revoluciji leta 1848, ko je nasledil strica Ferdinanda I. Po zadušitvi revolucije in zmagi nad Madžari v vojni za neodvisnost, je ukinil ustavni režim. Obdobje neoabsolutizma se je končalo po porazu v vojni s Piemontom in Francijo, leta 1859. Cesar je bil prisiljen obnoviti ustavno vlado in država se je pričela razvijati v sodobno parlamentarno monarhijo. Kljub temu so se v državi krepila mednacionalna trenja, ki so leta 1867 vodila v preoblikovanje cesarstva v dualistično monarhijo Avstro-Ogrsko po porazu v vojni s Prusijo leta 1866.

V času vladanja Franca Jožefa I. je država sodelovala v vojnah z Prusijo, Francijo ter Italijo. Posledica vojn je bila izguba oblasti nad Lombardijo in Benečijo, nakar se je s političnimi interesi uveljavljala na Balkanu, kjer je leta 1878 okupirala Bosno in Hercegovino, jo leta 1908 anektirala ter se leta 1914 zapletla v konflikt s Srbijo, ki je vodil v 1. svetovno vojno. Leta 1916 ga je nasledil Karel I.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1409 so odprli univerzo v Leipzigu.

Leta 1463 je umrl avstrijski nadvojvoda Albert VI.

Leta 1469 je umrl vladar Firenc Piero di Cosimo de Medici.

Leta 1515 je umrl španski general in državnik Gonzalo Fernández de Córdoba.

Leta 1547 je umrl španski raziskovalec in osvajalec Hernán Cortés.

Leta 1594 je umrl nizozemski zemljepisec in kartograf Gerardus Mercator. Narisal je prve moderne zemljevide, še danes pa je v rabi po njem imenovana Mercatorjeva projekcija pri risanju zemljevidov.

Leta 1805 je Napoleon Bonaparte pri Austerlitzu v bitki treh cesarjev slavil zmago nad združenimi vojskami Rusov, Avstrijcev in njihovih zaveznikov. Slavkov ali Austerlitz je postal pojem vojaške zmage.

Leta 1814 je umrl francoski pisatelj Donatien-Alphonse-Francois de Sade, bolj znan kot markiz de Sade, mož, ki je dal ime sadizmu.

Markiz de Sade je bil član visoke francoske aristokracije in obilice prostega časa, ki so ga bogati v 18. stoletju imeli, je namenjal pisanju laičnih filozofskih in predvsem eksplicitnih pornografskih romanov. Njegovi najbolj znani deli sta Juliette in Justine. Čeprav ni bil nikoli dokončno obtožen kakega zločina, je bil de Sade večkrat v ječi, v norišnici pa je preživel kar 29 let (večina njegovega opusa je nastala v tem času).

Leta 1823 je ameriški predsednik James Monroe v kongresu objavil poslanico, bolj znano kot Monrojeva doktrina.

Leta 1825 se je rodil brazilski cesar Pedro II.

Leta 1849 je umrla Adelaide Saxe-Meiningenška, žena angleškega kralj Williama IV.

Leta 1852 je Napoleon III. postal francoski cesar.

Leta 1859 je ameriška zvezna vojska prijela in obesila črnskega voditelja Johna Browna, ki je vodil oboroženo vstajo črnskih sužnjev.

Leta 1892 se je rodil ruski skladatelj in pianist Leo Ornstein.

Leta 1915 je Albert Einstein objavil splošno teorijo o relativnosti.

Leta 1916 je umrl literarni zgodovinar in urednik Ljubljanskega zvona Fran Levec. Ljubljanski zvon je urejal 10 let.

Leta 1918 je umrl francoski novoromantični pesnik in dramatik Edmond Rostand, znan predvsem po komediji Cyrano de Bergerac.

Leta 1923 se je rodila grško-ameriška sopranistka Maria Callas, s pravim imenom Maria Anna Sofia Cecilia Kalogeropulos.

Leta 1939 so v New Yorku odprli letališče La Guardia.

Leta 1941 se je v Trstu začel tako imenovani drugi tržaški proces proti 60 Slovencem, voditeljem narodnorevolucionarnega gibanja v Julijski krajini. Fašistično sodišče je devet obtožencev obsodilo na smrt, 47 pa na zaporne kazni do 30 let.

Leta 1942 so strokovnjaki v Chicagu prvi uspešno izvedli poskus razbijanja jedra atoma.

Leta 1946 se je rodil italijanski modni oblikovalec Gianni Versace.

Leta 1956 se je Fidel Castro izkrcal na Kubi in začel priprave na oboroženo vstajo.

Leta 1960 se je rodil angleški basist Rick Savage, ki je nastopal v skupini Def Leppard.

Leta 1968 je ameriški predsednik Richard Nixon imenoval Henryja Kissingerja za svetovalca za varnost.

Leta 1968 se je rodila ameriška igralka Lucy Liu, ki je najbolj znana po vlogi v nanizanki Raztresena Ally in v filmu Charlijevi angelčki.

Leta 1971 so Združeni arabski emirati postali neodvisna država.

Leta 1971 je sovjetska sonda Mars 3 prvič pristala na Marsu.

Leta 1973 se je rodil Jan Ullrich, prvi Nemec, ki je zmagal na kolesarski Dirki po Franciji. Na Touru je bil še petkrat drugi in enkrat tretji. Veliki met je Ullrichu uspel leta 1997. Navdušena nemška javnost je pričakovala, da bo njihov idol še večkrat ponovil zmago, vendar je bil nato večinoma v senci velikega Lancea Armstronga. Leta 1999 je Ullrich dobil Vuelto, na olimpijskih igrah leta 2000 pa je osvojil zlato in srebrno medaljo. Leta 2007 je pod pritiskom dopinških obtožb končal kariero.

Leta 1973 se je v Novem Sadu se je rodila Monica Seles, ki ima danes ameriško državljanstvo. V zgodnjih 90-ih letih je bila dolgo številka ena ženskega tenisa, zmagala pa je na devetih turnirjih za grand slam. Leta 1990 je bila najmlajša zmagovalka v zgodovini Roland Garrosa. Športna javnost jo dobro pozna tudi po tem, da jo je aprila 1993 na vrhuncu kariere v Hamburgu z nožem v hrbet zabodel neprištevni oboževalec Steffi Graf.

Leta 1982 so v zvezni državi Utah v ZDA dr. Barneyju Clarcu vsadili prvo umetno srce na svetu.

Leta 1988 je Benazir Buto prisegla kot premierka Pakistana.

Leta 1990 je koalicija, ki jo je vodil kancler Helmut Kohl, zmagala na prvih svobodnih volitvah v združeni Nemčiji po letu 1932.

Leta 1993 so košarkarji Houston Rocketsov so izenačili rekord v najboljšem štartu v Ligi NBA, saj so zmagali petnajstič zapored.

Leta 1997 je ženska rokometna reprezentanca Slovenije je za uvod svetovnega prvenstva v Nemčiji izgubila proti Makedoniji z 22:26.

Leta 2001 je ameriško podjetje Enron objavilo bankrot.

Leta 2011 je v 61. letu starosti je umrl slovenski književnik, publicist, prevajalec in politik Jaša Zlobec.