Leta 1995 so v Daytonu (ZDA), podpisali mirovni sporazum o Bosni in Hercegovini, ki je končal skoraj štiriletno vojno na Balkanu.
V letalskem oporišču Wright-Patterson blizu Daytona v ameriški zvezni državi Ohio so sporazum 21. novembra 1995 po 21 dneh mirovnih pogajanj, ki so potekala pod okriljem predsednika ZDA Billa Clintona, parafirali predsedniki ZRJ-ja Slobodan Milošević, Hrvaške Franjo Tuđman in BiH-a Alija Izetbegović. Zdaj že vsi pokojni predsedniki so nato sporazum podpisali 14. decembra 1995 v Parizu. Za uveljavitev dogovora so s svojim podpisom jamčili še ameriški in francoski predsednik Clinton in Jacques Chirac, britanski in ruski premier John Major in Viktor Černomirdin ter nemški kancler Helmuth Kohl. Mirovni sporazum, ki določa pravila prekinitve sovražnosti, je tako zagotovil vzpostavitev miru in ohranitev celovitosti države.
Sporazum je končal vojno, ki se je začela 6. marca 1992, potem ko je BiH 1. marca istega leta razglasil neodvisnost. V vojni je umrlo več kot 200.000 ljudi. V tujino ali po državi se je razselilo 2,2 milijona, več kot polovica prebivalstva. Petnajst let po koncu vojne je bilo še vedno razseljenih 117.000 ljudi, 10.000 pa jih pogrešajo. S sporazumom so BiH vzpostavili kot enotno državo v njenih republiških mejah z dvema entitetama - 49 odstotkov ozemlja BiH-a je pripadlo Srbom, 51 pa Hrvatom in Muslimanom, ki so oblikovali skupno federacijo, v državo pa so prišli tudi vojaki zveze Nato.
Sporazum je sicer prekinil morijo, a ostaja ovira za napredek države. Ukoreninil je delitve na nacionalni osnovi ter kompleksno, zapleteno in potratno strukturo oblasti, ki ovira odločanje in sprejemanje reform. Mednarodna skupnost, vključno z EU-jem, zato poziva k sprejetju ustavnih reform, da bi država postala učinkovita in funkcionalna, za katere pa politična volja ne obstaja.

Leta 235 je bil za papeža izvoljen Anter.

Leta 496 je umrl papež Gelazij I.

Leta 1361 je zaradi kuge umrl burgundski vojvoda Philip I.

Leta 1555 je umrl nemški znanstvenik Georg Agricola.

Leta 1620 je pri Cape Codu v Združenih državah Amerike pristala ladja Mayflower, ki je iz Velike Britanije v Severno Ameriko pripeljala prve evropske priseljence.

Leta 1692 se je rodil italijanski pesnik Carlo Innocenzio Maria Frugoni.

Leta 1694 se je v Parizu rodil francoski pisatelj, zgodovinar in filozof razsvetljenstva Francois-Marie Arouet - Voltaire.

Leta 1695 je umrl angleški skladatelj Henry Purcell.

Leta 1783 se je s tal dvignil prvi balon na topli zrak s človeško posadko.

Leta 1789 je Severna Karolina ratificirala ustavo ZDA in postala 12. zvezna država.

Leta 1791 je polkovnik Napoleon Bonaparte postal general in vrhovni poveljnik francoske vojske.

Leta 1806 je Napoleon Bonaparte objavil dekret o blokadi Anglije.

Leta 1811 je umrl nemški pisatelj in dramatik Bernd Heinrich Wilhelm von Kleist.

Leta 1844 je umrl ruski basnopisec Ivan Andrejevič Krilov.

Leta 1854 se je rodil Giacomo della Chiesa, ki je leta 1914 postal papež in prevzel ime Benedikt XV. Umrl je leta 1922.

Leta 1877 je Thomas Edison javnosti prvič predstavil svoj izum - fonograf (predhodnik gramofona).

Leta 1888 so v Angliji določili, kako se podelijo točke na nogometni tekmi. Zmagovalec dobi dve točki, poraženec nič, ob remiju pa ekipi dobita vsaka po točko. Celotno stoletje je veljal ta sistem, nato pa so ga spremenili v 3-1-0.

Leta 1898 se je rodil belgijski slikar Rene Francois Ghislain Magritte.

Leta 1904 se je rodil ameriški saksofonist Coleman Hawkins.

Leta 1909 so na jugoslovanski socialdemokratski konferenci v Ljubljani sprejeli Tivolsko resolucijo, v kateri so zahtevali preobrazbo monarhije na temelju narodne avtonomije.

Leta 1916 je umrl avstro-ogrski cesar Franc Jožef I. Vladal je polnih 68 let.

Leta 1918 so zadnje nemške vojaške enote zapustile Alzacijo in Loreno.

Leta 1921 se je rodil finski skladatelj Joonas Kokkonen.

Leta 1922 je Rebecca Latimer Felton iz Georgije postala prva ženska na položaju senatorja v ZDA.

Leta 1926 je umrla pisateljica Zofka Kveder, ki se je zavzemala za ženske socialne pravice. Napisala je veliko črtic, novel, povesti, člankov in dramskih prizorov, vsa dela pa so bila izpovednega značaja.

Leta 1930 se je rodil slovenski pisatelj Marjan Rožanc.

Leta 1938 je Nemčija zasedla Sudete.

Leta 1945 se je rodila ameriška igralka Goldie Hawn.

Leta 1945 je umrl ameriški pisatelj in igralec Robert Benchley.

Leta 1953 je umrl ameriški džezklarinetist Larry Shields.

Leta 1964 se je končal drugi vatikanski koncil.

Leta 1965 se je rodila islandska pevka in igralka Bjoerk Gudmundsdottir.

Leta 1969 je umrl Mutesa II. Bugandski, kralj regije Buganda in predsednik Ugande med letoma 1963 in 1966.

Leta 1969 je bila vzpostavljena prva povezava do drugega računalnika prek arpaneta.

Leta 1969 sta se ameriški predsednik Richard Nixon in japonski premier Eisaku Sato na sestanku v Washingtonu strinjala, da bodo ZDA otok Okinavo vrnile Japonski leta 1972. Glede na sporazum so ZDA obdržale svoje vojaške baze na otoku, v katerih pa ni smelo biti jedrskega orožja.

Leta 1974 je Ira v bombnem napadu v nekem pubu v Birminghamu ubila 21 ljudi.

Leta 1974 je bil George W. Bush odpuščen iz ameriške vojske oziroma rezervnih letalskih sil.

Leta 1974 je umrl švicarski skladatelj Frank Martin.

Leta 1979 je mafija v Islamabadu napadla ameriško ambasado in ubila štiri ljudi.

Leta 1980 je v nekdanjem hotelu MGM Grand Hotel zagorel uničujoč ogenj, v katerem je umrlo 87 ljudi, več kot 650 pa jih je bilo poškodovanih.

Leta 1980 je umrl indijski fizik in Nobelov nagrajenec Chandrasekhara Venkata Raman.

Leta 1990 so v Parizu podpisali deklaracijo o koncu hladne vojne.

Leta 1995 so v Daytonu(ZDA), podpisali mirovni sporazum o Bosni in Hercegovini, ki je končal skoraj štiriletno vojno na Balkanu.

Leta 1996 je umrl pakistanski fizik in Nobelov nagrajenec Abdus Salam.

Leta 1997 so Bloudkove nagrade, najpomembnejše slovensko priznanje na športnem področju, prejeli Leon Štukelj (gimnastika), Primož Peterka (smučarski skoki) in Franci Čop (alpsko smučanje).

Leta 1998 je Urška Hrovat na prvem slalomu sezone svetovnega pokala v Park Cityju dosegla svojo peto in tudi zadnjo zmago v karieri.

Leta 2000 je umrl češki atlet Emil Zatopek.

Leta 2001 je Slobodan Subotič prvič vodil slovenske košarkarje na uradni tekmi. V Kranju so njegovi varovanci premagali Portugalsko.

Leta 2002 so bile Bolgarija, Estonija, Litva, Latvija, Romunija, Slovaška in Slovenija povabljene v zvezo Nato.

Leta 2004 je v Ukrajini potekal drugi krog predsedniških volitev, ki jih je dobil premier Viktor Janukovič.