Amelia se je z letali prvič srečala pri 10 letih, usodno zanjo pa je bilo drugo srečanje z akrobatskimi letali leta kasneje na Long Beachu v Kaliforniji. Nad letenjem je postala navdušena in se kmalu vpisala v pilotsko šolo. Njeno prvo letalo je bilo rumeno dvokrilno letalo Kinner Airster, ki ga je poimenovala Kanarček. 22. oktobra 1922 je z njim postavila ženski višinski svetovni rekord, ko je poletela nad 4.500 metrov.

Po tem ko je leta 1927 Charles Lindbergh prvi preletel Atlantik, se je bogata Američanka Amy Guest odločila, da bo sponzorirala prvo žensko, ki bi si upala ponoviti ta podvig. Za svojo varovanko je izbrala Amelio, ki je počasi dobivala status najboljše ženske pilotke v ZDA. Prvi polet je Earhartova izvedla skupaj s pilotom Wilmerjem Stultzem in kopilotom in mehanikom Louisom Gordonom. 20. maja 1932 pa je Atlantik poskusila prečkati še samostojno. Močni vetrovi so ji sicer preprečili, da bi dosegla Pariz in tako opravila isto pot kot pred njo Lindbergh, vendar pa je s pristankom na Severnem Irskem vseeno dosegla namen.

Julija 1936 se je z nakupom novega letala, Lockheed L-10E Electra začela pripravljati na nov podvig, polet okoli sveta. Za kopilota si je izbrala Freda Noonana, s katerim sta poz začela 1. junija 1937 v Miamiju na Floridi. Po postankih v Južni Ameriki, Afriki, Indiji in jugovzhodni Aziji sta 29. junija, po opravljenih 35.000 km prispela na Novo Gvinejo. 2. julija 1937 sta vzletela proti 4.113 kilometrov oddaljenemu otoku Howland.

Zadnji potrjeni položaj njunega letala je bil kakšnih 1.300 kilometrov od Nove Gvineje, kjer je njuno letalo opazila ameriška ladja Obalne straže ZDA, ki je bila zadolžena, da letalo vodi zadnji del poti do otoka. Kasneje sta Earhartova in Noonan izgubila smer in začela krožiti okoli otoka, ki ga zaradi poslabšane vidljivosti nista mogla najti. To je trajalo nekaj časa, nato pa se je komunikacija prekinila in letalo je izginilo.

Obalna straža je skupaj z Vojno mornarico in Vojnim letalstvom ZDA sprožilo obširno iskalno akcijo, ki pa ni bila uspešna. Letala ali pilotov niso nikoli več videli, čeprav so za iskanje namenili za tiste čase ogromno vsoto, 4 milijone ameriških dolarjev.

Skrivnostno izginotje letala je v svetu sprožilo mnogo špekulacij. Nekateri trdijo, da sta se Earhartova in Noonan preprosto izgubila nad oceanom in strmoglavila v morje, ko je letalu zmanjkalo goriva. Drugi pa so mnenja, da sta pilota opravljala vohunske naloge za Oborožene sile ZDA – dobavljala naj bi zračne posnetke japonskih vojaških baz na Pacifiku. Earhartova in Noonan naj bi tako odletela nad Marshallove otoke, kjer so ju prestregli japonski lovci in njuno letalo sestrelili.

Leta 1652 se je rodil ljubljanski trgovec in mecen Jakob Schell plemeniti Schelenburg.

Leta 1701 je bilo ustanovljeno mesto Detroit.

Leta 1775 se je rodil francoski pustolovec in detektiv Francois-Eugene Vidocq.

Leta 1783 se je v Caracasu rodil južnoameriški revolucionar in narodni buditelj Simón Bolívar (Simon Jose Antonio de la Santiosima Trinidad Bolivar Palacios y Blanco). 17. decembra 1819 je postal predsednik Kolumbije. V letih od 1819 do 1824 je v hudih bojih osvobodil Venezuelo, Edvador, Peru in po njem imenovano Bolivijo izpod španske oblasti.

Leta 1786 se je rodil francoski geograf in matematik Joseph Nicolas Nicollet.

Leta 1802 se je rodil francoski pisatelj Dumas Davy de la Pailleterie, bolj znan kot Alexandre Dumas oče. Njegovi spisi obsegajo več kot 25 zvezkov, praviloma pa so to svobodne predelave dogodkov v francoski zgodovini. Njegove najbolj znane stvaritve so romani Grof Monte Christo, Trije mušketirji in Dvajset let pozneje.

Leta 1842 se je rodil slovenski humoristični pisatelj in pripovednik Jakob Alešovec. Pisal je predvsem hudomušne ljudske in meščanske povesti. Ustvaril je tudi satirično avtobiografijo z naslovom Kako sem se jaz likal.

Leta 1847 je odprava 148 mormonov pod vodstvom Brighama Younga po 17 mesecih prispela v dolino Slanega jezera (Salt Lake), kjer je nastalo mesto Salt Lake City.

Leta 1857 se je rodil danski pisatelj Henrik Pontoppidan.

Leta 1863 je umrl slovenski skladatelj in organist Gregor Rihar.

Leta 1864 se je v Hannovru rodil nemški dramatik Benjamin Franklin Wedekind, predhodnik ekpresionizma. Znani sta njegovi deli Kamen modrijanov in Mrtvaški ples.

Leta 1897 se je rodila ameriška letalka Amelia Mary Earhart, ki je leta 1937 želela kot prva ženska preleteti svet, a je v Tihem oceanu za njo za vedno izginila vsaka sled.

Leta 1911 je Hiram Bingham odkril Machu Picchu.

Leta 1916 se je rodil ameriški pisatelj John Dann MacDonald.

Leta 1920 je umrl svoj čas zelo cenjeni nemški pisatelj Ludwig Ganghofer. Širokemu občinstvu se je prikupil zlasti s poljudnimi romani o svoji zgornjebavarski domovini.

Leta 1929 je začel veljati pariški pakt, čigar zaveznice so se zavezale, da se bodo izogibale medsebojni vojni.

Leta 1943 so zavezniška letala bombardirala Hamburg, v napadu je umrlo okrog 30.000 ljudi.

Leta 1943 je fašistični veliki svet izglasoval nezaupnico italijanskemu ministrskemu predsedniku Benitu Mussoliniju. 26. julija 1943 je Italija dobila novo vlado pod vodstvom Pietra Badoglija in brez fašistov.

Leta 1944 je bilo osvobojeno prvo koncentracijsko taborišče Majdanek. To taborišče je delovalo od leta 1942 pri Lublinu na vzhodu Poljske. Pokončanih je bilo okoli 1.380.000 žrtev, predvsem Judov.

Leta 1944 se je rodil nemški terorist Jan-Carl Raspe.

Leta 1952 sta češkoslovaška atleta Emil in Dana Zatopek na olimpijskih igrah v Helsinkih isti dan osvojila vsak svojo zlato olimpijsko medaljo. Prej kaj takega ni uspelo nobenemu zakonskemu paru. Zanimivo je tudi, da sta bila tako Emil kot Dana rojena 19. septembra in sta ta dan izbrala tudi za dan poroke.

Leta 1963 se je rodil se Karl Malone, ki velja za enega najboljših košarkarjev v zgodovini Lige NBA, čeprav nikoli ni osvojil šampionskega prstana.

Leta 1967 je francoski predsednik Charles de Gaulle med obiskom Kanade nagovoril montrealsko občinstvo z "Vive le Québec libre!" (Naj živi svobodni Quebec).

Leta 1969 se je Apollo 11, v katerem so bili Neil A. Armstrong, Michael Collins in Edwin Aldrin, po pristanku na Luni vrnil na Zemljo.

Leta 1970 se je rodila portoriško-ameriška pevka in igralka Jennifer Lopez.

Leta 1974 je umrl angleški fizik sir James Chadwick, ki je za svoje delo leta 1935 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1980 je umrl angleški komik in filmski igralec Richard Henry Sellers, bolj znan kot Peter Sellers.

Leta 1991 je umrl ameriški pisatelj judovskega rodu Isaac Bashevis Singer, ki je leta 1978 za svoje delo prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1994 je Španec Miguel Indurain postal zmagovalec kolesarske Dirke po Franciji, kar je bila že njegova četrta zmaga na Touru.

Leta 2002 je bil James Traficant zaradi korupcije izključen iz ameriškega kongresa.

Leta 2002 je Alfred Moisiu postal predsednik Albanije.

Leta 2007 je umrl ameriški igralec Chaney Kley.

Leta 2010 je na festivalu elektronske glasbe Parada ljubezni v Nemčiji prišlo do tragedije. Zaradi prenatrpanosti so varnostniki zaprli vhod na festival, v predoru, ki je vodil do prizorišča pa je čakala množica ljudi. Ko se je v predoru in okoli njega nagnetlo preveč ljudi, je zavladala panika in nekatere udeležence je množica poteptala do smrti. Drugi so umrli, ko so v strahu skušali preplezati visoko železno ograjo ob vhodu v predor. Umrlo je 21 ljudi, več kot 500 pa je bilo poškodovanih.

Leta 2011 sta lezbični aktivistki Kitty Lambert in Cheryle Rudd iz Buffala postali prvi istospolni par, ki je izkoristil zakon o legalizaciji istospolnih porok v ameriški zvezni državi New York. Nekaj ur po tem, ko sta si ob Niagarskih slapovih večno zvestobo obljubili lezbijki Kitty Lambert in Cheryle Rudd, si je "da" na istem prizorišču dahnilo še 46 istospolno usmerjenih parov.

Leta 2013 je v bližini mesta Santiago de Compostela (Španija) iztiril vlak. Umrlo je 78 ljudi, 178 pa je bilo ranjenih.