Po močnem potresu aprila 1895 je Stara Ljubljana precej spremenila svojo podobo in tudi Šentjakobski trg ni bil izjema. Ob cerkvi svetega Jakoba sta ob portalu na desni in levi stala baročna zvonika, ki pa ju je potres tako razmajal, da so ju morali podreti; ob južni cerkveni steni so pozneje prizidali današnjega.
Šentjakobski ali današnji Levstikov trg velja za središče Stare Ljubljane. Janez Vajkard Valvazor omenja, da so tam že konec 13. stoletja stali rotovž, magistrat, na širokem tržnem prostoru pa vodnjak; vanj je bila voda po lesenih ceveh speljana z bližnjega Golovca. Ob vodnjaku je rasla lipa, ki pa so jo zaradi trhlosti v 17. stoletju posekali; Valvazor jo je kot študent še videl. To je bila tista znamenita lipa iz Prešernove pesmi Povodni mož, izpod katere je (tako piše Valvazor) prvo nedeljo v juliju leta 1547 povodni mož s prevzetno Urško odplesal v Ljubljanico.
Ob koncu 18. stoletja so vodnjak podrli, saj je zaradi graditve Gruberjevega prekopa izgubil dotok vode z Golovca, kip Herkula, ki je stal na njem, pa shranili, ga pozneje restavrirali in zdaj je na ogled v veži magistrata. V 30. letih prejšnjega stoletja je bil po Plečnikovi zamisli Šentjakobski trg z okolico prenovljen, v začetku 90. let pa so, da bi zapolnili praznino na sredini trga, po Valvazorjevih skicah izdelali nov vodnjak in kopijo Herkulovega kipa. Na ploščo v tlaku ob njem so napisali verze Janeza Menarta:
Dan za dnevom se vrsti,
za leti vrstijo se leta,
voda pa v loku ves čas
iskro z vodnjaka curlja.
Spomni se, kdor mimo greš:
kot voda odteka življenje,
dokler je čas, ga v dlani
hlastno zajemaj in pij!
Leta 363 je umrl rimski cesar Flavij Klavdij Julij.
Leta 1274 je v Kadimainu v bližini Bagdada umrl arabski filozof, matematik, astronom, teolog in zdravnik Abu Džafar Mohamed Ibn Mohamed ben al Hasan Nasir ad din at Tusi.
Leta 1483 je Rihard III. postal angleški kralj.
Leta 1526 je umrl beneški slikar Vittore Carpaccio.
Leta 1541 je umrl španski osvajalec Francisco Pizarro, ki je najbolj znan po odkritju inkovskega imperija. Leta 1520 je vodil dve ekspediciji po zahodni obali Južne Amerike in odkril inkovski imperij zlata. Potem se je vrnil v Španijo in dobil kraljevo dovoljenje, da osvoji deželo in postane guverner. Pizarro je zbral vojsko in se vrnil v Peru leta 1532. Hitro si je podredil inkovski imperij in postal guverner v letih 1532–1541. 26. junija 1541 ga je umoril Diego Almagro II., sin njegovega tovariša, s katerim sta se nekaj let prej zapletla v spor glede tega, kdo bo nadzoroval Cuzco.
Leta 1810 je umrl francoski balonar Joseph Michel Montgolfier, ki je z bratom Jacquesom Etiennom izumil prvi uporabni balon na vroč zrak.
Leta 1819 je W. K. Clarkson patentiral dvokolo.
Leta 1824 se je v Belfastu rodil britanski teoretski fizik William Thomas Kelvin.
Leta 1835 je umrl francoski romantični slikar Antoine-Jean Gros, najbolj znan po kronološkem slikanju vzponov in padcev kariere Napoleona I.
Leta 1843 je Hongkong postal britanska kolonija.
Leta 1869 se je v Köbenhavnu rodil danski pisatelj Martin Andersen Nexoe, eden najvidnejših predstavnikov svetovne socialne literature, avtor romanov Pelle, Osvajalec in Sirota Stina.
Leta 1881 se je rodil duhovnik in jezikoslovec dr. Anton Breznik, vodilni jezikoslovec prve polovice 20. stoletja, slovničar, pravopisec in zbiralec slovenskega ljudskega izročila.
Leta 1892 se je v Hillsboru rodila ameriška književnica Pearl Sydenstricker Buck.
Leta 1898 se je v Frankfurtu na Majni rodil nemški letalski konstruktor Willy Messerschmitt. Skonstruiral je hitro potniško letalo tajfun in številna lovska letala. Umrl je leta 15. septembra 1978 v Münchnu.
Leta 1908 se je v Valparaisu rodil čilski politik in predsednik Salvador Allende Gossens. Leta 1970 je bil prvi svobodno izvoljeni marksistični predsednik v Latinski Ameriki. S položaja je bil strmoglavljen v vojaškem udaru Agusta Pinocheta Ugarteja.
Leta 1922 je umrl monaški knez Albert I. s polnim imenom Albert Honore Charles Grimaldi, ki je začel spreminjati Monte Carlo v mondeno letovišče. Rodil se je 13. novembra 1848 princu Charlesu III. in grofici Antoinette Ghislaine de Moerode Westerloo in Monaku je vladal od 10. septembra 1889 do smrti.
Leta 1924 so ameriške okupacijske enote zapustile Dominikansko republiko.
Leta 1937 se je britanski kralj Edvard VIII. - potem ko je abdiciral - poročil z ločenko Wallis Warfield Simpson.
Leta 1940 je ZSSR od Romunije zahteval vrnitev Besarabije in Bukovine.
Leta 1941 je Finska napadla ZSSR.
Leta 1943 je umrl avstrijski biolog Karl Landsteiner, ki je leta 1930 prejel Nobelovo nagrado.
Leta 1944 je Rdeča armada osvobodila Vitebsk.
Leta 1944 se je na Danskem začela splošna stavka.
Leta 1945 se je rodila Helen Mirren, ena najbolj vsestranskih in priznanih britanskih igralk, ki je leta 2007 postala dobitnica oskarja za najboljšo žensko vlogo.
Leta 1945 je bila, potem ko se je 25. aprila 1945 nadaljevala konferenca o ustanovitvi Organizacije združenih narodov, sprejeta ustanovna listina, ki jo v poletnih mesecih podpisalo petdeset držav. Organizacija je začela uradno delovati 24. oktobra 1945.
Leta 1946 so zahodni zavezniki vzpostavili zračni most za oskrbovanje Zahodnega Berlina.
Leta 1956 se je rodil ameriški poppevec in igralec Christopher "Chris" Isaak.
Leta 1959 je bila uradno odprta pomorska pot sv. Lovrenca.
Leta 1961 se je rodil ameriški kolesar Greg LeMond.
Leta 1963 je ameriški predsednik John Fitzgerald Kennedy med obiskom v Berlinu izrekel slavni stavek "Ich bin ein Berliner", s čimer je želel izraziti, da je tudi on Berlinčan, a so se mu ljudje, ki so se zbrali ob poslušanju njegovega govora, začeli smejati, saj Berliner v narečju pomeni krof.
Leta 1964 se je v Hunanu na Kitajskem rodila Zeng Jinlian, ki velja za najvišjo žensko na svetu, saj v višino meri kar 2,46 metra.
Leta 1964 je umrl nizozemski arhitekt Gerrit Rietveld.
Leta 1968 se je rodil italijanski nogometaš Paolo Maldini.
Leta 1970 se je rodil ameriški filmski igralec Chris O'Donnell, najbolj znan po vlogi Robina v filmu Batman za vedno.
Leta 1971 se je rodil motociklist Max Biaggi.
Leta 1975 je Indira Gandhi vzpostavila avtoritativno oblast v Indiji.
Leta 1975 je umrl španski duhovnik in ustanovitelj Opusa Dei Josemaría Escriva de Balaguer y Albss, ki je 2. oktobra 1928 ustanovil prelaturo svetega križa, splošno znano kot Opus Dei (latinsko za Božje delo).
Leta 1976 so odprli stolp CN v Torontu.
Leta 1977 je imel Elvis Presley zadnji koncert. Po zadnjem nastopu Elvis kaj dosti priložnosti za nastope niti ni imel, saj je umrl 16. avgusta istega leta.
Leta 1984 je umrl francoski filozof Michel Foucault.
Leta 1989 je v finalu evropskega prvenstva v košarki v zagrebškem Domu športov Jugoslavija premagala Grčijo z 98:77.
Leta 1991 je na jamboru pred parlamentom zaplapolala zastava samostojne Slovenije. Slovesno razglasitev so opravili na Trgu revolucije.
Leta 1992 je v finalu 9. evropskega prvenstva v nogometu Danska v Göteborgu z 2:0 ugnala Nemčijo.
Leta 1996 so nogometaši Nemčije v polfinalu evropskega prvenstva premagali Anglijo s 7:6 po streljanju enajstmetrovk. Po rednem delu in podaljških je bil izid 1:1.
Leta 1997 je vrhovno sodišče ZDA razsodilo, da je zakon o "dostojnosti komunikacij" v nasprotju z ustavo.
Leta 2000 je bil narejen celotni načrt človeškega genoma, ki je zahteval raziskavo več kot treh bilijonov biokemičnih sporočil človeškega DNK-ja.
Leta 2002 je Brazilija v polfinalu svetovnega prvenstva v japonski Saitami ugnala Turčijo z 1:0. Odločilni zadetek je dosegel Ronaldo s samostojnim prodorom in strelom s konico nogometnega čevlja v 49. minuti.
Leta 2003 je vrhovno sodišče ZDA razsodilo, da so zakoni o "sodomiji" neustavni.
Leta 2006 je kariero končal eden najboljših slovenskih kolesarjev Valter Bonča.
Leta 2007 je umrla modna oblikovalka Liz Claiborne - sinonim za kolekcijo športnih oblačil, namenjenih uspešnim poslovnim ženskam. Claibornova je svoje podjetje ustanovila leta 1976. Posvetili so se kolekcijam oblačil za uspešne ženske, ker jih takrat ni nihče izdeloval. To je bilo obdobje, ko so si začele tudi ženske ustvarjati kariere. Od takrat je podjetje Liz Claiborne Inc. preraslo v priznano blagovno znamko, ki pošilja na trg vse, od oblačil za ženske in moške, čevlje, modne dodatke, parfume ...
Leta 2010 je umrl Algirdas Brazauskas, prvi predsednik posovjetske, samostojne Litve (1993-1998); med letoma 2001 in 2006 je bil premier.
Leta 2011 je Beyonce kot osrednja izvajalka nastopila na glavnem odru festivala Glastonbury in postala ena od le peščice ženskih izvajalk z naslovom "headlinerja" Glastonburyja.
Leta 2012 je umrla Nora Ephron, hollywoodska scenaristka in režiserka, ki se je med drugim podpisala pod filma Ko je Harry srečal Sally in Romanca v Seattlu. Stara je bila 71 let. V svoji filmski karieri je sodelovala pri nastajanju 15 filmov, napisala je več romantičnih komedij, njen zadnji film je bil Julie in Julia (2009) z Meryl Streep v glavni vlogi. Za oskarja je bila nominirana trikrat, a ga ni nikoli dobila.
Leta 2013 je umrl ameriški fotograf Bert Stern, ki se je zapisal v zgodovino kot avtor fotografij ameriške igralke Marilyn Monroe in drugih slavnih osebnosti. V svoj objektiv je ujel podobe nekaj najlepših žensk na svetu, med njimi tudi igralk Audrey Hepburn, Elizabeth Taylor, Sophie Loren in Brigitte Bardot, sicer pa se je posvečal predvsem modni fotografiji. V svoji več kot 50-letni karieri je razstavljal v številnih najbolj znanih svetovnih galerijah in muzejih, med drugim tudi v newyorškem Muzeju sodobne umetnosti.
Leta 2013 je ameriško vrhovno sodišče v prelomni odločitvi s tesnim izidom razveljavilo zakon, ki poroko definira samo kot zvezo med moškim in žensko. S tem so poročeni istospolni pari upravičeni do ugodnosti, na primer pravice do dedovanja, pokojnin, zdravstvenega varstva, ki so že na voljo heteroseksualnim zakonskim parom. Odločitev pomeni pomembno zmago za gibanje za pravice gejevskih in lezbičnih parov, čeprav vrhovno sodišče ni podprlo pravice istospolnih parov do poroke in veljavnost istospolnih porok uzakonilo na celotnem ozemlju ZDA, kar še naprej ostaja v pristojnosti posameznih zveznih držav.