Pismo, ki ga je bin Laden napisal v mesecih pred smrtjo, nakazuje, da se mu je zdelo, da Al Kaida, ki pomeni oporišče, ni dovolj religiozna in da ne poudarja sporočila skupine, vpletene v sveto vojno proti sovražnikom islama.
Novo ime bi dovoljevalo Al Kaidi, da se distancira od naraščajočih kritik znotraj islamskega sveta, da je odgovorna za smrt velikega števila muslimanov, je zapisal bin Laden. Pismo razkriva tudi, da je bin Laden razmišljal o vse bolj obupanih ukrepih, da bi obdržal podporo za svojo kampanjo nasilja in zadržal relevantnost svoje organizacije. Bin Laden naj bi tako, denimo, med drugim razmišljal, da bi pod okriljem Al Kaide ustvaril veliko zavezništvo bojevniških skupin v Pakistanu in Afganistanu.
"Al Kaida" - vir napačnih interpretacij
Ime skupine, ki ji je načeloval bin Laden, je pogosto predstavljalo težave. Organizacijo so poimenovali v precejšnji naglici na srečanju leta 1988. Nekateri menijo, da se ime nanaša na bazo podatkov s kontakti mednarodnih borcev, ki so se borili v Afganistanu proti sovjetskim okupatorjem. Druga teorija je, da se nanaša na "Al Kaida Al Sulbah" ali "predstraža močnih", po kateri so tisti čas pozivale militantne ideologije, da bi nadaljevale ekstremistično kampanjo onkraj jugovzhodne Azije.
Neki nekdanji pripadnik Al Kaide, ki mu sodijo v ZDA, je Al Kaido (ki v arabščini lahko pomeni tudi maksimo ali metodo) poimenoval za "formulni sistem" in zanikal, da je to ime skupine. Ko je Ajman Al Zavahiri, bin Ladnov namestnik in njegov zdajšnji naslednik, formalno združil svojo skupino Egiptovski islamistični džihad z Al Kaido, je bilo polno ime skupine "Al Kaida Al Džihad" ali "oporišče za džihad".

V pismu se bin Laden pritožuje, da se je zadnji del pogosto izpuščalo. To naj bi Zahodu omogočalo, da je "varljivo trdil, da niso v vojni z islamom".

Bin Laden je med alternativami za ime tako razmišljal o Taifat Al Taved Val Džihad (Skupina monoteizma in džihada) in o Jamat Iadat Al Khilafat Al Rašida (Skupine povrnitve kalifata).
Sprememba tona?
V svojem zadnjem govoru, objavljenem posmrtno, bin Laden ni dajal nobenih znakov o kakšnih takih razmišljanjih. Je pa res, da njegove izjave o arabski pomladi niso vključevale pozivov k nasilju, ki so v preteklosti zaznamovale njegovo retoriko, tako da se je vsaj ton spremenil.
Ameriški predsednik Barack Obama je v sredo v nagovoru državljanov dejal, da dokumenti iz bin Ladnove zgradbe, kažejo, da je Al Kaida "pod ogromnim pritiskom". "Bin Laden je izrazil zaskrbljenost, da Al Kaida ni mogla učinkovito nadomestiti ubitih višjih teroristov in da je Al Kaidi spodletelo v svojih prizadevanjih upodobiti Ameriko kot narod v vojni z islamom in si tako pridobiti širšo podporo," je dejal Obama.
Naslovnik pisma ni znan, ameriški preiskovalci pa menijo, da je bin Laden komuniciral le s svojimi najvišjimi poveljniki, vključno z Zavahirijem in Mustafo Abu Al Jazidom, ki je vodil zunanje operacije skupine in vzdrževal stike z afganistanskimi talibani. Al Jazid je bil ubit v ameriškem zračnem napadu lani.

Bin Laden proti ubijanju na slepo?
V enem pismu, ki ga je bin Laden lani poslal Zavahiriju, je zapisal, da podoba Al Kaide trpi zaradi napadov, v katerih so bili ubiti muslimani, še zlasti v Iraku. Bin Laden je zapisal tudi, da se mu zdi predlog nekega borca v Jemnu, da se na traktor ali kakšno drugo kmetijsko napravo v ZDA pritrdi rezila in se tako ustvari "morilski stroj", "nesprejemljiv". Bistvo Al Kaide ni "ubijanje na slepo", je dejal.
Bin Laden in njegovi višji partnerji so se dolgo trudili, da bi različni elementi skupine in njene številne pridružene mreže napadali le tarče, ki so jih šteli za "legitimne". V Irak so zato poslali vrsto pisem, ki so poskušala ublažiti ali pa vsaj izboljšati fokus brutalnosti tamkajšnjih mednarodnih skrajnežev.

Vrsta anket v muslimanskem svetu je od leta 2005 dalje pokazala upadanje podpore radikalnemu islamu in bin Ladnu. V Savdski Arabiji, kjer je bil bin Laden rojen, jih danes le malo izraža podporo mrtvemu skrajnežu. "Proti Rusom je bil borec za svobodo, a je nato napačno skrenil. Takšno nasilje ni nikdar upravičeno, kakršna koli je že provokacija," je za Guardian povedal 42-letni trgovec Abdulilah.