Tyson je nasprotnika v Las Vegasu kar dvakrat ugriznil v uhelj, delček uhlja mu je celo odgriznil in izpljunil. Železni Mike se s to odločitvijo ni mogel sprijazniti, zato je izzval še pretep z varnostniki ter s taborom svojega nasprotnika. Po diskvalifikaciji se je Tyson najprej pritoževal pri sodniku Millsu Lanu.

Približno 40 sekund pred koncem 3. kroga je Holyfield naenkrat
poskočil in jezno stopil proč od Tysona, desni uhelj pa mu je zakrvavel. Dvoboj je bil prekinjen, da bi zdravnik lahko pregledal Holyfieldovo rano. Sodnik Lane je preostale sodnike opozoril, da Tysonu odvzema dve točki, ter le-tega hkrati opozoril. Po štirih minutah se je dvoboj nadaljeval, zatem pa je Tyson nasprotnika spet ugriznil, tokrat v levi uhelj.

Po koncu runde je prišla pričakovana diskvalifikacija. Športna komisija države Nevade je Tysona kaznovala s 3 milijoni dolarjev kazni in enoletnim izgonom iz vseh njihovih boksarskih ringov.

Leta 1577 se je rodil znameniti flamski slikar Peter Paul Rubens. Sprva so nanj vplivali romanisti. Rubens je združil flamsko tradicijo in vplive italijanske umetnosti, kjer se je srečal z antičnimi spomeniki, slikarstvom visoke renesanse in rimskim zgodnjim barokom. Njegov vpliv v evropskem slikarstvu je bil izredno velik. Ugleden položaj mu je prinesel tudi obilico naročil, tako da jim je bil lahko kos samo ob pomoči velike delavnice. Znani učenci in pomočniki so ustvarjali po njegovih osnutkih. Rubens je bil dolga leta tudi v diplomatski službi španske krone. Umrl je leta 1640 v Antwerpnu.

Leta 1586 je v Derendingenu v 79. letu umrl utemeljitelj slovenskega knjižnega jezika, pisec prve slovenske knjige, Primož Trubar. Šolal se je na Reki, v Salzburgu, zasebni šoli škofa Bonoma v Trstu in na dunajski univerzi. Po posvetitvi v duhovnika je bil vikar v Laškem, pridigar v Ljubljani, tajnik Bonoma in beneficiat svetega Maksimiljana v Celju. V pregnanstvu je živel od leta 1547 do 1561 in kasneje. Za širjenje protestantizma med rojaki je poskrbel s pisano besedo knjig Katekizem in Abecedarij, prevodi odlomkov Svetega pisma in slovenskim koledarjem. Pred smrtjo je prevedel Lutrovo Hišno postilo.

Leta 1635 je otočje Guadeloupe postalo francoska kolonija.

Leta 1651 se je pri Beresteczku začela bitka med Poljsko in Ukrajino.

Leta 1712 se je rodil francoski filozof, razsvetljenec in predhodnik romantike Jean Jacques Rousseau. Njegovi razpravi O znanosti in umetnosti in O viru neenakosti sta kritika civilizacije, ki da je izpridila po naravi dobro človeško bitje.

Leta 1836 je umrl ameriški predsednik James Madison.

Leta 1873 se je rodil francoski kirurg in biolog Alexis Carrel, ki je leta 1912 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1894 je praznik dela v ZDA razglašen za državni praznik.

Leta 1904 se je v Loki pri Zidanem Mostu rodil slovenski pisatelj, publicist in pesnik Ludvik Mrzel. Objavljal je pod psevdonimom Frigid. Študiral je medicino in slavistiko, preživljal se je z novinarstvom. Leta 1943 se je odpravil v partizane, kmalu so ga ujeli Nemci in odpeljali v Dachau. Po vojni je bil imenovan za upravnika SNG Maribor. Na dachavskih procesih je bil obsojen na 12 let zapora. Znani deli sta Luči ob cesti in Bog v Trbovljah. Umrl je 28. septembra 1971 v Ljubljani.

Leta 1906 se je rodila nemška fizičarka Maria Goeppert-Mayer, ki je leta 1963 prejela Nobelovo nagrado.

Leta 1914 je v Sarajevu Gavrilo Princip ustrelil avstro-ogrskega prestolonaslednika Ferdinanda in njegovo ženo. Avstro-Ogrska in Nemčija sta atentat izkoristili za povod za napad na Srbijo, kar je dejansko pomenilo začetek prve svetovne vojne.

Leta 1919 je bila podpisana versajska pogodba, s katero se je tudi formalno končala prva svetovna vojna.

Leta 1921 je bila sprejeta prva ustava Jugoslavije, tedaj še Kraljevine SHS. Ustava je utrdila oblast kralja, sprejela pa je načelo, da so Srbi, Hrvati in Slovenci samo tri plemena enega naroda.

Leta 1936 so Japonci na severu Kitajske (Notranja Mongolija) nastavili marionetno vlado in s tem zasnovali državo Mengdžjang.

Leta 1940 je Združeno kraljestvo priznalo Charlesa de Gaulla kot voditelja Francoskih svobodnih sil.

Leta 1942 se je začela nemška ofenziva na ruski fronti.

Leta 1943 se je rodil nemški fizik Klaus von Klitzing, ki je leta 1985 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1948 je bila na zasedanju v Bukarešti na predlog sovjetske delegacije sprejeta resolucija Informbiroja, ki je govorila o položaju Komunistične partije Jugoslavije.

Leta 1949 je umrl slovenski impresionistični slikar Matej Sternen, ki se je leta 1870 rodil na Vrhniki. Sprva se je šolal v Krškem, nato pa je štiri leta obiskoval Državno obrtno šolo v Gradcu, kjer se je seznanil z Ivanom Groharjem in Jožetom Plečnikom, kateremu je pomagal pri risanju. Šolanje je nadaljeval na Dunaju, kjer je najprej obiskoval umetnoobrtno šolo, nato pa študiral na dunajski Akademiji za likovno umetnost pri profesorjih L'Allemandu in Pochwalskem. V Ljubljani se je naselil po 1. svetovni vojni, kjer je leta 1921 postal profesor risanja na oddelku za arhitekturo tehnične fakultete v Ljubljani.

Leta 1950 so severnokorejske čete zasedle glavno mesto Južne Koreje, Seul.

Leta 1952 se je rodil italijanski atlet Pietro Mennea. Najbolj znan je po izjemnem svetovnem rekordu na 200 metrov (19,72), ki ga je postavil 1979 na veliki nadmorski višini v Ciudad de Mexicu. Številni atleti so ga skušali popraviti, a šele leta 1996 je to uspelo legendarnemu Michaelu Johnsonu. Med letoma 1999 in 2004 je bil poslanec Evropskega parlamenta.

Leta 1960 so bile vse ameriške rafinerije na Kubi nacionalizirane.

Leta 1967 si je Izrael priključil Vzhodni Jeruzalem.

Leta 1969 so newyorški homoseksualci začeli s tako imenovanim stonewallskim uporom.

Leta 1971 se je rodil francoski nogometni vratar Fabien Barthez.

Leta 1991 so v noči na 28. 6. slovenske oborožene sile okrepile zapore in novo mobilizirane enote Teritorialne obrambe usmerjale proti zavzetim mejnim prehodom.

Leta 1996 je češki nogometaš Pavel Nedved podpisal štiriletno pogodbo z italijanskim Laziem. Prestop je bil vreden 6,75 milijona nemških mark.

Leta 1997 je v boksarskem dvoboju za naslov svetovnega prvaka v težki kategoriji po verziji WBA Evander Holyfield po diskvalifikaciji ugnal Mika Tysona.

Leta 2001 je umrl ameriški filozof Mortimer Jerome Adler.

Leta 2004 so Slovenija, Litva in Estonija vstopile v ERM-2.

Leta 2005 je umrla Brenda Howard, aktivistka za pravice biseksualcev in predstavnica spolno liberalnega feminizma (spolno liberalne feministke verjamejo, da je seksualna svoboda nepogrešljiv del ženske svobode; nasprotovale so boju proti pornografiji kot osrednjemu poslanstvu feminističnega gibanja). Howardova je bila pomembna osebnost v zgodovini gibanja LGTB.

Leta 2009 je umrl Billy Mays, ameriška televizijska osebnost. Znan je bil predvsem po svojih nastopih v televizijski prodaji.

Leta 2009 z vojaškim udarom v Hondurasu zrušijo predsednika Manuela Zelayo; kaplja čez rob je bila, da je onemogočil referendum na temo sprememb v honduraški ustavi. S pučem je v državi nastopilo obdobje politične krize.

Leta 2011 je Mjanmar, potem ko se je izvedelo, da bo vodjo opozicije Aung San Su Či v biografskem filmu igrala Michelle Yeoh, kitajsko zvezdnico deportiral in uvrstil na seznam nezaželenih oseb.

Leta 2012 je haaško sodišče v primeru proti Radovanu Karadžiću umaknilo obtožba zaradi genocida ob preganjanju Hrvatov in Bošnjakov iz uvodnega dela vojne v BiH-u (1992-1995). Ostala je obtožba genocida zaradi vpletenosti v srebreniški poboj poleti leta 1995, ko je bilo v Srebrenici in okolici pobitih osem tisoč muslimanskih moških.

Leta 2012 je Google objavil, da je njihov Chrome najbolj uporabljani spletni brskalnik na svetu.

Leta 2013 je britanska vlada podprla razvoj medicinske tehnike, ki bi dovolila ustvarjanje zarodkov z uporabo DNK treh ljudi. Namen omenjene tehnike oploditve zunaj telesa IVF (in vitro fertilization) je izogibanje hujšim mitohondrijskim boleznim, kot je na primer mišična distrofija, ki jih otrok podeduje le po materi. Zdrav zarodek je ustvarjen tako, da se mitohondrijski DNK matere zamenja z zdravim DNK t. i. tretjega starša.

Leta 2013 so delegati Evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi na Slovenskem za novega škofa izvolili Gezo Fila. Pred njim je slovenske protestante 18 let vodil Geza Erniša.