V operaciji italijanskih oblasti, ki pa so za spremembo računale tudi na sodelovanje in podporo Vatikana, so ob duhovniku Nunziu Scaranu aretirali še nekdanjega italijanskega obveščevalca AISI-ja Giovannija Maria Zita, ki zdaj dela kot policist, in nekega finančnega posrednika Johna Carinza.

Zagovor: "Le pomagal prijatelju"
Monsinjor Scarano, prelat iz Salerna, je tajnemu agentu plačal 400 tisoč evrov, da bi ta z zasebnim letalom iz Švice v Italijo prepeljal 20 milijonov evrov gotovine. Denar naj bi sicer pripadal Scaranovemu prijatelju, ki mu je duhovnik iz Salerna po besedah njegovega odvetnika "le pomagal", sam pa naj ne bi imel osebnih koristi.

Scarano je bil sicer "pred kakšnim mesecem" suspendiran s položaja člana uprave vatikanskega premoženja (APSA), potem ko so njegovi nadrejeni izvedeli za preiskave njegovih dejavnosti s strani italijanskih oblasti, je suspenz potrdil predstavnik Vatikana pater Federico Lombardi, ki je potrdil: "Sveti sedež je pripravljen sodelovati." Pri APSI-ju je Scarano deloval kot finančni analitik.

Sumljivi "monsinjor 500"
Po navedbah italijanskega časnika La Repubblica naj bi proti Scaranu potekala tudi preiskava tožilstva v Salernu v povezavi s pranjem denarja. "Klicali so ga monsignor 500, saj je s sabo nosil bankovce za 500 evrov," ki jih je domnevno uporabljal za pranje denarja za svoje prijatelje na jugu Italije, je še poročal časnik.

Vatikanska banka IOR je bila v preteklih mesecih tarča številnih obtožb zaradi pomanjkanja preglednosti in nespoštovanja mednarodnih standardov, namenjenih boju proti pranju denarja in financiranju terorizma. Zaradi vseh obtožb in sumov je novi papež Frančišek ravno v sredo ustanovil posebno preiskovalno komisijo, ki je zadolžena za pregled dejavnosti IOR-ja.

Banka pod lupo komisije
Tradicionalno je vatikanska banka zavračala sodelovanje z italijanskimi oblastmi in se pri tem sklicevala na neodvisnost Vatikana, kar pa se je zdaj spremenilo, česar dokaz je tudi aretacija Scarana, so prepričani poznavalci "večnega mesta".

Papež je dal komisiji popolna pooblastila, da pride do dna skrivnostim in nepravilnostim banke, ki jo spremlja slab sloves. Inštitut za verska dela (IOR), kot se uradno imenuje vatikanska banka, velja za eno najskrivnostnejših bank na svetu. Trenutno ima IOR 114 zaposlenih, razpolaga pa z okoli 5,4 milijarde evrov premoženja, ki je naloženo prek 33.400 računov.

Zlovešča preteklost Bance Ambrosiano
IOR slab sloves spremlja že več kot tri desetletja, saj je bila velik delničar leta 1982 propadle Bance Ambrosiano, ki je dolgo veljala za neuradno vatikansko banko. Zlom špekulativne banke je za seboj pustil izgubo več kot dveh milijard evrov. A največji črni madež je vrgla usoda nekdanjega predsednika banke Roberta Calvija. Italijanskega bančnika so namreč našli obešenega pod Blackfriars Bridgeom v središču Londona, policijska preiskava pa je razkrila, da ni šlo za samomor, temveč za umor.