Michael Jackson je zagotovo eden največjih glasbenikov na svetu, saj je s svojimi turnejami in prodanimi albumi zaslužil na milijone dolarjev, njegove pesmi pa poznajo vse generacije.

Na profesionalnem glasbenem prizorišču je debitiral, ko je imel le enajst let, skupaj s svojimi brati v skupini The Jackson 5. Svojo samostojno kariero je začel leta 1971, obenem pa je še vedno deloval v skupini z brati. V naslednjih letih je s svojimi albumi Off the Wall (1979), Thriller (1982), Bad (1987), Dangerous (1991) in HIStory (1995), ki sodijo med najbolje prodajane albume vseh časov, prišel do naziva kralja popa.

Jacko, ki je v svoji pevski karieri dosegel veliko, je bil zadnja leta svoje kariere (na žalost) bolj kot na pevskih lestvicah prisoten na straneh raznih tabloidov. Vsestranski pevec je postal človek razpadajočega obraza in blede barve kože, ki se je nemalokrat znašel tudi na sodišču zaradi obtožb, da je nadlegoval mlade dečke. To, da so mu morda všeč mladi dečki, je skušal zanikati z raznimi prijateljevanji z lepoticami.

Tako se je poročil s hčerko pokojnega Elvisa Presleya, Liso Marie Presley, a so mnogi menili, da jima je bil zakon le reklama. Ko sta se po dveh letih skupnega življenja ločila, je Lisa dejala, da se je Michael sploh ni dotikal.

Pevec se je kljub neuspešnemu prvemu zakonu zopet podal v zakonske vode z medicinsko sestro Debbie Rowe. V njunem zakonu sta se jima rodila sin Michael Prince Jackson in hči Paris Michael Jackson. Oba otroka sta bila spočeta po umetni poti. Leta 1999 sta se Debbie in Jacko ločila, mati otrok pa se je morala odreči vsem starševskim pravicam do svojih dveh otrok.

Jackson je v precej nepojasnjenih okoliščinah umrl 25. junija 2009 in tako kot njegova kariera je tudi njegova poslednja pot rušila rekorde, saj še za nobenim umetnikom ni žalovala takšna množica ljudi po vsem svetu.

Leta 1189 je Dubrovnik sklenil sporazum z bosanskim banom Kulinom. Po sporazumu je bilo Dubrovčanom dovoljeno svobodno in neomejeno trgovanje v Bosni. Sklenjeni sporazum velja za enega najstarejših ohranjenih dokumentov v teh krajih.

Leta 1252 je bilo v listini Bernarda Koroškega prvič omenjeno naselje Villa Crucis, do leta 1955 imenovano Sveti Križ, današnji Vipavski Križ.

Leta 1526 je v bitki pri Mohaču turška vojska pod poveljstvom Sulejmana II. Veličastnega premagala madžarske čete kralja Ludvika II., ki je ob umiku utonil v reki. Ogrska je razpadla na tri dele: eden je prišel pod turško oblast, v drugem je zavladal ogrski vladar Ivan Zapolja, tretji pa je prišel pod Habsburžane, ki so leta 1540 prevzeli še ogrski prestol.

Leta 1533 so španski zavojevalci v Peruju ubili inkovskega vladarja Atahualpo, zadnjega velikega inkovskega vladarja. Najprej so ga zvabili v zasedo, ga ujeli in zadržali za odkupnino. Zahtevali so ogromno srebra in zlata. Pizarro ga je sklenil ubiti, pred tem pa ga je prisilil prestopiti v krščansko vero. Na Atahualpovo prošnjo pa so mu izkazali tolikšno milost, da so ga namesto sežiga na grmadi usmrtili z zadavljenjem. Priredili so mu krščanski pogreb in mu izkazali kraljeve časti.

Leta 1619 se je rodil francoski gospodarstvenik in državnik Jean Baptiste Colbert, sicer glavni utemeljitelj merkantilizma.

Leta 1632 se je v Wrigtonu pri Bristolu rodil utemeljitelj empirizma in liberalistične filozofije angleški filozof John Locke. Znan je po zanikanju vrojenih idej. S svojim delom je usodno vplival na evropsko filozofsko in družbenopolitično misel. Trdil je, da v razumu ni nič, kar ni bilo prej v čutilih. Umrl je 28. oktobra 1704.

Leta 1842 se je končala opijska vojna med Kitajsko in Veliko Britanijo. Državi sta v Nankingu podpisali sporazum o miru. Poražena Kitajska je morala odpreti svoja pristanišča za evropsko trgovino po eksteritorialnem principu, Britancem pa je morala prepustiti tudi Hongkong.

Leta 1915 se je rodila švedska filmska igralka Ingrid Bergman, ki je na svoj rojstni dan leta 1982 po dolgi bitki z rakom na dojki tudi umrla.

Leta 1944 je kralj Peter II. Karadžordžević na zahtevo emigrantske vlade Kraljevine Jugoslavije s posebnim ukazom odvzel poveljevanje vojski generalu Draži Mihailoviću. Tako je Peter II. priznal Josipa Broza - Tita za edinega voditelja jugoslovanskih osvobodilnih sil. Kraljeva odločitev je bila objavljena na radiu 12. septembra.

Leta 1944 se je na Slovaškem začela splošna ljudska vstaja proti nacističnemu okupatorju in domačim pomagačem. Vstaja je bila pomembna predvsem zato, ker se je postavila po robu tedanji slovaški državi, ki je sodelovala s Tretjim rajhom.

Leta 1945 so ameriške oborožene sile začele zasedati Japonsko.

Leta 1947 je umrl španski bikoborec Manolete, s pravim imenom Manuel Laureano Rodriguez Sanchez.

Leta 1949 je Sovjetska zveza v Kazahstanu testirala svojo prvo atomsko bombo.

Leta 1964 je v Ljubljani umrl slovenski pisatelj Juš Kozak. Njegova najboljša dela so roman Šempeter, esejistična knjiga Blodnje in memoarska knjiga Lesena žlica, pa tudi novela Maske. Pisal je tudi eseje o umetnosti in književnosti. Kot pisateljska osebnost je bil Juš Kozak najmočnejši tedaj, kadar je odkritosrčno in slogovno ubrano govoril o svojem življenju ali črtal okolje in človeške značaje. Urejal je Ljubljanska zvon in Novi svet. Rodil se je 26. junija 1892 v Ljubljani.

Leta 1975 je umrl irski državnik Emon de Valera, eden od pobudnikov irske vstaje leta 1916 in voditelj Sinn Feina. Kot predsednik vlade je skušal rešiti številna sporna gospodarska, politična in vojaška vprašanja. Predsednik Republike Irske je bil od leta 1959 do 1973.

Leta 1991 je sovjetski parlament zamrznil bančne račune Komunistične partije Sovjetske zveze pod obtožbo, da je bila vmešana v poskus državnega udara. S tem dejanjem je bilo partiji onemogočeno delovanje.

Leta 1995 je najkoristnejši igralec košarkarske Lige NBA (MVP) v sezoni 1994/95 Scottie Pippen obiskal Slovenijo. Z ljubljanskim županom Dimitrijem Ruplom je v Tivoliju odprl zunanje košarkarsko igrišče iz recikliranih športnih copat. Odprtja se je udeležil tudi predsednik Slovenije Milan Kučan.

Leta 2000 je Andraž Vehovar, ki je na olimpijskih igrah v Atlanti leta 1996 osvojil srebrno odličje v kajaku na divjih vodah, pred igrami v Sydneyju sporočil, da je končal športno pot.

Leta 2003 je umrl ameriški astronom Horace Welcome Babcock.

Leta 2004 so se v Atenah končale 28. poletne olimpijske igre.

Leta 2004 je Michael Schumacher z 2. mestom na VN Belgije že sedmič postal svetovni prvak v formuli ena. V Spa Francorchampsu je v senci Ferrarijevega uspeha slavil Finec Kimi Raikkönen (McLaren-Mercedes). Schumacher je za sedmi naslov prvaka, petega zaporednega s Ferrarijem, potreboval le dve točki več od Rubensa Barrichella, ki je končal na 3. mestu. Ostali tekmeci so že na Madžarskem dokončno izpadli iz igre.

Leta 2005 je orkan Katrina opustošil južni del ZDA.

Leta 2010 je umrla slovenska pisateljica Saša Vegri.

Leta 2012 je v nesreči v rudniku na jugozahodu Kitajske umrlo 26 rudarjev.