Čeč se je rodil 11. oktobra 1785 v Postojni. Znan je postal, ko je 14. aprila 1818 odkril pot v do takrat neznani del Postojnske jame. Odkril ga je po naključju, saj je 16. aprila 1818 hotel jamo obiskati tedanji avstrijski cesar Franc I. Habsburško-Lotarinški z ženo, cesarico Karolino Avgusto. Gostitelji so želeli za visoki obisk jamo osvetliti in okrasiti. V pripravah so čez podzemno reko položili lestev, da bi na skalah postavili piramido s prosojnim napisom. Čeč je splezal na skale in tam našel vhod v globino jame.

Odkritje so zaradi njegovega revnega stanu dolgo pripisovali okrožnemu blagajniku Josipu Jeršinoviču. Verodostojnost Čečevega odkritja je potrdilo šele zaslišanje nekdanjega cestnega nadzornika v Postojni Jakoba Vidmarja, ki ga je 19. decembra 1823 opravil okrožni komisar Friedrich Kreizberger pl. Kreizberg. Kljub temu zapisu so Čeča uradno razglasili za odkritelja šele leta 1854, ko je o zapisniku zaslišanja v svojem delu o slovenskih jamah pisal znani geograf in krasoslovec Adolf Schmidl.

Čeč se je proslavil tudi z odkritjem prvega znanega jamskega hrošča - drobnovratnika. Tega je odkril leta 1831 ob raziskovanju notranjih delov Postojnske jame.

Umrl je za posledicami kuge, ki je predtem ubila tudi dva od njegovih osmih otrok ter ženo Katarino. Ob 150-letnici odkritja notranjih delov Postojnske jame so v jamski Kongresni dvorani (nekdaj imenovani Plesna dvorana) odkrili spominsko ploščo Luki Čeču. Po njem se danes imenuje tudi jamarski klub iz Postojne.

Leta 1498 je italijansko-španski pomorščak Krištof Kolumb na svoji tretji poti odkril karibski otok Trinidad.

Leta 1556 je v Rimu umrl španski duhovnik Ignacij Lojolski (šp. Ignacio de Loyola), ustanovitelj Jezusove družbe, ki jo je papež Pavel III. leta 1540 potrdil kot jezuitski red. V katolištvu so močno vplivale njegove Duhovne vaje – branje, refleksija in molk.

Leta 1667 se je s sporazumom v Bredi končala angleško-nizozemska vojna

Leta 1718 se je rodil angleški fizik John Canton.

Leta 1790 so v ZDA izdali prvi patent, ki ga je prejel Samuel Hopkins.

Leta 1803 se je rodil strojni inženir in izumitelj John Ericsson. Izpopolnil je ladijski vijak in nadomestil okorna kolesa parnikov.

Leta 1860 je v tržaškem pristanišču kapitan Ivo Visina prejel najvišje avstrijsko priznanje merito naval, ker je kot šesti pomorščak za Magellanom s svojo ladjo Splendid objadral svet.

Leta 1870 se je rodil slovenski pisatelj Rado Murnik.

Leta 1912 se je rodil ameriški ekonomist Milton Friedman, ki je leta 1976 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1914 se je rodil francoski igralec in komik Louis de Funès.

Leta 1917 se je začela tretja bitka pri Ypresu.

Leta 1919 se je rodil italijanski kemik in pisatelj judovskega rodu Primo Levi.

Leta 1919 je nemška narodna skupščina sprejela Weimarsko ustavo.

Leta 1944 je ameriška vojska zavzela Avranches.

Leta 1944 je umrl francoski pisatelj, novinar in pilot Antoine de Saint-Exupery. Njegovo najbolj znano delo je Mali princ, ki ga je napisal leta 1943.

Leta 1944 je Rdeča armada osvobodila mesti Lvov in Brest-Litovsk.

Leta 1948 je bila sprejeta odločitev, da se bo na Idlewild Fieldu zgradilo letališče New York International Airport, ki se danes imenuje po Johnu Fitzgeraldu Kennedyju.

Leta 1951 se je rodila Avstralka Evonne Goolagong. V sedemdesetih letih in na začetku osemdesetih je bila v vrhu svetovnega tenisa. Osvojila je sedem turnirjev za grand slam. Štirikrat je bila najboljša na Odprtem prvenstvu Avstralije, dvakrat v Wimbledonu in enkrat na Roland Garrosu.

Leta 1964 je ameriška vesoljska sonda Ranger 7 na Zemljo poslala prve slike temne strani Lune.

Leta 1965 se je rodila britanska pisateljica Joanne Kathleen Rowling, najbolj znana po zbirki knjig o malem čarovniku Harryju Potterju.

Leta 1971 so se vesoljci z odprave Apollo 15 prvi popeljali po Luni z vozilom.

Leta 1972 je umrl belgijski državnik Paul-Henri Charles Spaak.

Leta 1973 je v strmoglavljenju letala na bostonskem letališču Logan umrlo 89 ljudi.

Leta 1976 je Nasa objavila slovito fotografijo "obraza na Marsu", ki jo je posnel Viking 1.

Leta 1976 se je rodil Paulo Wanchope, najbolj znani nogometaš Kostarike.

Leta 1991 sta George Bush starejši in Mihail Gorbačov podpisala sporazum o zmanjšanju strateške oborožitve, Start I, ki je predstavljal prvi korak k zmanjšanju jedrske oborožitve.

Leta 1992 je v trčenju tajskega Airbusa A300 v goro južno od nepalskega Katmanduja umrlo 113 ljudi.

Leta 1992 so odprli zadnji odsek rečnega prekopa Majna-Donava.

Leta 1993 je v španskem Motrilu umrl belgijski kralj Baudouin I., s celotnim imenom Baudouin Albert Charles Léopold Axel Marie Gustave.

Leta 1996 je Brigita Bukovec na olimpijskih igrah v Atlanti s časom 12,59 osvojila srebrno medaljo v teku na 100 m z ovirami.

Leta 1998 je Andrej Hauptman dobil šesto etapo na kolesarski Dirki po Slovaški, dolgo 148 km, kar je bila ena od njegovih petih zmag v karieri profesionalnega kolesarja. "Hempi" se je zaradi težav z zdravjem predčasno upokojil januarja leta 2007.

Leta 1999 je Nasa z namernim strmoglavljenjem plovila Lunar Prospector na površje Lune končala iskanje zamrznjene vode na Lunini površini.

Leta 2001 je umrl Poul Anderson, ameriški pisatelj. Rodil se je leta 1926.

Leta 2007 se je končala operacija Banner, britanski vojaki pa so se umaknili z irskih ulic.

Leta 2012 je ameriški plavalec Michael Phelps prehitel telovadko Lariso Latinino (Sovjetska zveza) v številu prejetih medalj na olimpijskih igrah. Phelps je kariero končal z 18 zlatimi medaljami, skupno pa je na OI prejel 22 kolajn, medtem ko jih je Latinina 18.

Leta 2012 je judoistka Urška Žolnir postala olimpijska zmagovalka v kategoriji do 63 kg. Odlične boje je v finalu kronala z zmago nad Kitajko Lili Šu. To je bila četrta zlata kolajna in hkrati prva ženska za Slovenijo na olimpijskih igrah po osamosvojitvi.

Leta 2012 je v 91. letu starosti umrla prva napovedovalka Televizije Slovenija Draga Rogl. Že leta 1953 je iz dvorane na Taboru nagovorila gledalce. Ti so bili sicer v sosednji sobi, saj signal ni segel dlje.