Bojan Križaj je v Schladmingu zaostal le za nepremagljivim Švedom Ingemarjem Stenmarkom. Foto: RTV SLO
Bojan Križaj je v Schladmingu zaostal le za nepremagljivim Švedom Ingemarjem Stenmarkom. Foto: RTV SLO
Bartolommeo Bandinelli
Bartolommeo Bandinelli je nadaljeval izročilo renesančnih mojstrov.
Papež Julij III.
Papež Julij III. je vladal do leta 1555.
Emile Zola
Emile Zola velja za enega utemeljiteljev naturalizma.
Charlie Chaplin
Verjetno je prav potepuh najbolj slavna vloga, v katero se je večkrat prelevil Charlie Chaplin.
Volitve
Švicarke so lahko začele voliti šele leta 1971. Foto: EPA
Chris Rock
Chris Rock - eden iz mlade generacije temnopoltih humoristov. Foto: EPA
Zastava Grenade
Glavni vir zaslužka te karibske države je turizem.
Steve Nash
Steve Nash je gonilna sila Phoenix Sunsov. Foto: Reuters
Ashton Kutcher
Ashton Kutcher je z nastopi na MTV-ju osvojil mlade po vsem svetu. Foto: Reuters
Josef Mengele
Mengele je eden najrazvpitejših nacističnih zločincev. Foto: EPA
Jean Bertrand Aristide
Aristide je bil prvi demokratično izvoljeni predsednik Haitija. Foto: EPA

Za 42 stotink sekunde ga je prehitel Šved Ingemar Stenmark. Tretji je bil njegov rojak Bengt Fjällberg. Tomaž Cerkovnik je končal na 14. mestu.

Leta 1984 pa je Križaj znova igrl pomembno vlogo - tokrat na odprtju 14. zimskih iger olimpijskih iger, ki jih je gostilo Sarajeve. Govor je imel jugoslovanski predsednik Mika Špiljak, Križaj pa je s tresočim glasom prisegel v imenu športnikov. Tekmovalo je 1.272 športnikov iz 39 tekmovanj.

VEČ ZGODOVINE
Prvi program Radia Slovenija:
Na današnji dan.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 457 je Leon I. postal bizantinski vladar.

Leta 1102 se je rodila angleška princesa Matilda, žena svetorimskega cesarja Henrika V.

Leta 1301 je Edvard Caernarvonski (pozneje angleški kralj Edvard II.) postal prvi angleški princ, imenovan waleški princ.

Leta 1317 je umrl clermontski grof Robert, francoski ustanovitelj vladarske hiše de Bourbon.

Leta 1478 se je v Londonu rodil angleški državnik in humanist Thomas More, ki so ga 6. 7. 1535 zaradi nasprotovanja suprematski prisegi, po kateri je kralj tudi poglavar Angleške cerkve, obsodili na smrt in ga obglavili.

Leta 1550 je bil za papeža izvoljen Gian Maria del Monte oziroma Giovan Maria Giocci. Prevzel je ime Julij III. Vladal je do leta 1555.

Leta 1560 je umrl italijanski kipar Bartolommeo Bandinelli. Tako kot večina drugih imenitnih florentinskih kiparjev in slikarjev se tudi Bandinelli ni "mogel" izogniti sodelovanju z vplivno družino Medici. Eno njegovih prvih del, kip svetega Hieronima, je bilo tako narejeno po naročilu Giuliana de Medicija. Po Firencah je sicer še danes mogoče ugledati več Bandinellijevih del (Pietà v baziliki Della Santissima Annunziata, kip Ceresa in Apolona v jami v vrtovih Boboli, spomenik v čast Giovannija delle Bande Nere ...), kljub temu pa Bandinelli nikoli ni dosegel slovesa njegovih someščanov Benvenuta Cellinija in Michelangela. Po nekaterih zapisih naj bi ga to tudi pošteno "mučilo" in ga priganjalo k delu.

Leta 1613 je ruska državna skupščina (zemski sabor) izvolila šestnajstletnega neknežjega bojarja Mihaila Fjodoroviča Romanova za novega carja, prvega vladarja iz vladarske hiše rodbine Romanovih.

Leta 1626 je umrl bavarski vojvoda Viljem V.

Leta 1693 se je rodila ruska carica Ana.

Leta 1779 je umrl angleški skladatelj William Boyce.

Leta 1800 se je rodil tiskar in založnik Jožef Blaznik. Podpiral je slovensko književnost - Kranjsko čbelico, Prešernov Krst pri Savici in Poezije, Slovenske pesmi kranjskega naroda ter druge. Kmalu je začel izdajati in tiskati nemški časopis Carniolia, Bleiweisove Kmetijske in rokodelske novice. Pozneje je začel izdajati časopis Slovenija.

Leta 1812 se je rodil angleški pisatelj, prvi pisec socialnega romana, Charles John Huffam Dickens. V svojih delih je opisoval predvsem slabosti britanske družbe viktorijanske dobe. Romani: Oliver Twist, David Copperfield, Pusta hiša, Povest o dveh mestih.

Leta 1842 je v bitki pri Debre Taborju Ras Ali Alula, regent cesarstva Etiopija, premagal vojaškega poveljnika Wubeja Haileja Maryama iz Semiena.

Leta 1863 se je ladja HMS Orpheus potopila v bližini Aucklanda. Umrlo je 189 ljudi.

Leta 1867 se je habsburška monarhija preoblikovala v Avstro-Ogrsko.

Leta 1870 se je rodil avstrijski psiholog Alfred Adler.

Leta 1878 je umrl papež Pij IX., s pravim imenom Giovanni Maria Mastai Ferretti Vladal je od leta 1846. Nasledil ga je Leon XIII.

Leta 1885 se je rodil ameriški pisatelj Sinclair Lewis, prvi Američan, ki je leta 1930 dobil Nobelovo nagrado za književnost. Najpomembnejša dela so Zdravnik Arrowsmith, Babbitt, Elmer Gantry in Sodnik Timberlaine. Leta 1926 je prejel še Pulitzerjevo nagrado. Umrl je leta 1951 v Rimu.

Leta 1898 se je začelo sojenje pisatelju Emilu Zolaju zaradi objave pisma Obtožujem!.

Leta 1900 je bila ustanovljena angleška laburistična stranka.

Leta 1904 je požar v Baltimoru, ameriška zvezna država Maryland, v 30 urah uničil 1.500 stavb.

Leta 1905 se je rodil švedski psiholog in Nobelov nagrajenec Ulf von Euler.

Leta 1906 se je rodil kitajski vladar Puji.

Leta 1914 se je rodil španski morilec Ramón Mercader, ki je umoril Leva Trockega.

Leta 1914 se je Charlie Chaplin prvič pojavil kot The Little Tramp (Potepuh) v Kid Auto Races at Venice, komediji studia Keystone, ki še danes sodi med najslavnejše v filmski zgodovini. Takšni so bili začetki uspešne kariere verjetno najbolj prepoznavne osebe nemega filma, ki ji je leta 1972 ameriška filmska Akademija podelila oskarja za življenjsko delo. Charlie Chaplin je umrl pet let pozneje v švicarskem mestu Vevey, ki leži nedaleč od Lozane.

Leta 1927 se je rodila francoska igralka in pevka Juliette Greco.

Leta 1937 je umrl ameriški državnik in diplomat, ki je prejel Nobelovo nagrado za mir, Elihu Root.

Leta 1962 se je v posarskem premogovniku Völkingen v takratnem ZRN-ju zgodila ena največjih rudarskih nesreč. V njej je umrlo 293 rudarjev.

Leta 1962 je ameriška vlada prepovedala uvažanje kubanskih izdelkov. Prav tako so prepovedali izvoz izdelkov na Kubo.

Leta 1964 je najboljši boksar vseh časov Cassius Marcellus Clay prestopil v islamsko vero. Preimenoval se je v Muhamada Alija.

Leta 1966 je Paul Williams ustanovil revijo Crawdaddy!, ki je poročala izključno o rockovski glasbi.

Leta 1967 se je rodil ameriški igralec in komik Chris Rock.

Leta 1967 je v požaru, ki je zajel restavracijo v Montgomeryju, ameriška zvezna država Alabama, umrlo 25 ljudi.

Leta 1967 je ameriška vojska v Vietnamu prvič uporabila herbicid agent orange.

Leta 1971 so v eni najrazvitejših držav sveta, Švici, ženske dobile volilno pravico. Dvajset let pozneje so volilno pravico podelili vsem državljanom Švice, ki so dopolnili 18 let.

Leta 1974 je otoška država Grenada v jugovzhodnem Karibskem morju postala neodvisna. Grenada je druga najmanjša neodvisna država na zahodni polobli (na prvem mestu je Saint Kitts and Nevis). Leži severno od Trinidada in Tobaga ter južno od Saint Vincenta in Grenadinov. Državica, ki spada pod Združeno kraljestvo in je po politični ureditvi ustavna parlamentarna monarhija, leži na 344 kvadratnih metrih površine in ima okoli 103.000 prebivalcev. Prestolnica Grenade je St. George.

Leta1974 se je rodil kanadski košarkar Steve Nash. Na naboru Lige NBA leta 1996 so ga 15. po vrsti izbrali Phoenix Sunsi. V Arizoni je ostal dve sezoni, dokončno pa je zablestel v dresu Dallasa, kjer je igral med letoma 1998 in 2004. Ko se mu je pogodba v Dallasu iztekla, se je 14. julija 2004 vrnil v Phoenix. V sezonah 2005 in 2006 je bil najkoristnejši igralec (MVP) rednega dela Lige NBA. S kanadsko reprezentanco se je prebil do četrtfinala olimpijskih iger leta 2000 v Sydneyju. V napeti tekmi so bili boljši Francozi za pet točk. Nash je blestel tudi na kvalifikacijah za OI 2004, vendar se Kanadi v Portoriku ni uspelo prebiti med potnike v Atene.

Leta 1975 se je rodil ameriški kitarist in član skupine Limp Bizkit Wes Borland.

Leta 1977 je Sovjetska zveza izstrelila vesoljsko plovilo sojuz 24.

Leta 1978 se je rodil ameriški igralec in voditelj oddaje na MTV-ju Ashton Kutcher. Zadnji je zaslovel z nanizanko Oh, ta sedemdeseta.

Leta 1979 je umrl nacistični vojni kriminalec Josef Mengele.

Leta 1984 sta vesoljca Bruce McCandless II. in Robert L. Stewart izvedla prvi sprehod v vesolju, ne da bi bila privezana.

Leta 1985 je pesem New York, New York postala uradna himna mesta New York.

Leta 1986 je po 28-letni vladavini družine Duvalier predsednik Jean-Claude Duvalier pobegnil s Haitija.

Leta 1990 se je centralni komite sovjetske komunistične partije strinjal z razdelitvijo moči v državi.

Leta 1991 je prisegel prvi demokratično izvoljeni predsednik Haitija, Jean-Bertrand Aristide.

Leta 1991 je IRA z možnarjem obstreljevala rezidenco premierja Velike Britanije, 10 Downing Street, medtem ko je tam zasedala vlada.

Leta 1992 so države članice v Maastrichtu sklenile sporazum o Evropski uniji. Ta je stopnja v procesu integracije Evrope, uradno je začela veljati 29. oktobra 1993 na posebnem vrhu Evropske Unije ob ratifikaciji maastrichtskih sporazumov. V njih se zavezuje, da bo upoštevala demokratična, socialna in federativna načela ter načelo subsidiarnosti.

Leta 1994 je umrl poljski skladatelj Witold Lutosławski.

Leta 1999 je umrl jordanski kralj Husein. Na čelu Jordanije je bil od leta 1952. V arabsko-izraelskem sporu je na začetku 80. let poskušal iskati politično rešitev. Nasledil ga je njegov sin, prestolonaslednik Abdulah.

Leta 1999 je Brigita Bukovec na dvoranskem atletskem mitingu v Stuttgartu postavila državni rekord v teku na 60 metrov z ovirami (7,78).

Leta 2001 je umrla ameriška pisateljica in letalka Anne Morrow Lindbergh.

Leta 2003 je Nasa še zadnjič vzpostavila stik s plovilom pioneer 10.

Leta 2005 je na treningu nogometašev Ljubljane za posledicami srčnega infarkta umrl Nedžad Botonjič. 28-letni vratar se je Šiškarjem pridružil leta 2003, prej pa je branil barve Mure. Na kraj dogodka je takoj prišla medicinska služba, a Botonjiču niso mogli pomagati.

Leta 2010 je umrl kolesar Franco Ballerini. Smrtno se je ponesrečil na reliju v Toskani, na katerem je sodeloval kot sovoznik. Ballerini je bil profesionalni kolesar med letoma 1986 in 2001. Njegova največja uspeha sta zmagi na klasični preizkušnji Pariz-Roubaix v letih 1995 in 1998. Po koncu kariere je prevzel trenersko delo v italijanski reprezentanci in med drugim do naslovov svetovnih prvakov pomagal Mariu Cipolliniju (2002), Paolu Bettiniju (2006 in 2007) ter Alessandru Ballanu (2008).

Leta 2011 je v starosti 67 let umrl Charles Sellier, mož, ki je zaslužen za knjigo, film in TV-serijo Življenje in čas Grizzlyja Adamsa (The Life and Times of Grizzly Adams).