Trobentač Franc Kosem je nagrado Prešernovega sklada prejel za glasbeno ustvarjanje v preteklih dveh letih. Kosem s svojim igranjem navdušuje tako mlajše kot tudi starejše poslušalce. "Odlika njegovega igranja je lep ton, čudovita tehnika in izraz, s katerim pritegne k poslušanju še tako zahtevnega poslušalca. S svojo interpretacijo je pokazal kvalitete perspektivnega mladega glasbenega umetnika, ki kaže razvit estetski čut, povezan s specifično tehnično spretnostjo," je v utemeljitvi nagrade napisal Alojz Ajdič.

Za dirigentske dosežke na področju zborovske glasbe v zadnjih dveh letih je nagrado Prešernovega sklada prejel dirigent Stojan Kuret. "Kureta pri njegovem delu odlikujeta mojstrstvo pri oblikovanju barvite zvočnosti ansambla in bogata muzikalna kreativnost, kar mu omogoča, da se enako suvereno giblje v glasbi starega baroka kot v sodobnih, komaj nastalih zvočnih upodobitvah svojih sodobnikov," je presodil Marko Vatovec. Dodal je, da Kuretove zborovske stvaritve spadajo med tiste dosežke, ki na eni strani ustvarjajo sodobne smernice, na drugi pa se z zlatimi črkami zapisujejo v zgodovino slovenske glasbene poustvarjalnosti.

Režiser Ivica Buljan si je nagrado prislužil za režijo predstav Macbeth po Shakespearu, Sallinger, Mala morska deklica, Ma in Al, Vampir, Lovske scene iz spodnje Bavarske, Kiklop, Werther in Mačka na vroči pločevinasti strehi. Kot je v utemeljitvi zapisal Blaž Lukan, se zdi Buljanovo gledališče, zaradi obsega in izjemnosti njegovega režiserskega opusa iz zadnjih dveh let, kot "gledališče-reka", saj z "nezgrešljivim emotivno-energetskim tokom prehaja prek prizorišč kot po eni strani natančno izdiferenciran performativni val, po drugi strani pa kot enovita uprizoritvena magma, ki z njih odstranjuje nepotrebno scensko-ilustrativno ali psihološko-simbolno 'navlako'. Njegove režije so skrajno premišljeni, vselej pa tudi z zaupljivo in domala neopazno mehkobo izvedeni kolektivni gledališki akti, v katerih gledalec zavzema ključno mesto ob igralcu."

Igralec in kantavtor Iztok Mlakar je nagrado Prešernovega sklada prejel za igralske kreacije in interpretacije lastnih avtorskih projektov. Mlakar je mojster oživljanja karakternih dramskih likov iz klasične dramske literature kakor tudi tistih iz sodobnih iger slovenske in svetovne dramske ustvarjalnosti. Svojemu občinstvu se predstavlja tudi v pripovedno upetih pesmih in v vsebinskih tančinah vedno novih šansonov ob srečanjih in Večerih z Iztokom Mlakarjem. Po besedah Mojce Kreft je Mlakar jezikovni perfekcionist, izjemni poznavalec ter interpret slovenskega jezika in njegovih dialektoloških posebnosti. "Je žlahtni igralec in pevec slovenskega gledališča, je umetniški ustvarjalec, ki svojo osnovno poklicno igralsko poslanstvo razume kot veličasten trubadurski nagovor občinstvu."

Upravni odbor Prešernovega sklada je s svojim petim romanom Koliko si moja? prepričal tudi pisatelj Andrej E. Skubic. V romanu Koliko si moja? je Skubic pisal o ljubezenskem razmerju in o človekovem odnosu do lastnine. "Pisatelj prepričljivo prikazuje, kako je vztrajanje pri zgolj svoji resnici jalovo, kako negotovo je nekaj ali nekoga imeti in kako pomembno za odnos je svojega izbranca sprejeti. V dvojici 'imeti ali biti' se imeti izkaže za iluzijo, biti (in ljubiti) pa je tisto, kar prinaša občutje harmonije," je v utemeljitvi nagrade zapisal Vlado Motnikar.

Med dobitniki nagrade je letos tudi arhitektka Maruša Zorec, avtorica in vodja projekta Ureditev grajske pristave v Ormožu. Najpomembnejše sporočilo tega projekta je, "da smo neločljivo povezani z zgodovino okolja, v katerem živimo", piše v utemeljitvi nagrade. Zorčeva je projekt izvedla v sodelovanju z arhitektko Mašo Živec in absolventom arhitekture Žigo Ravnikarjem. Sicer pa nagrajena arhitektka po besedah Maje Tasič Demšar brez dvoma sodi v sam vrh slovenske arhitekturne stroke. Razen po vrhunskih sodobnih sakralnih in družbeno pomembnih arhitekturnih realizacijah je posebej prepoznavna po odlično in odgovorno izvedenih prenovah zgodovinskih objektov v Sloveniji.