Primož Trubar se je rodil leta 1508 na Rašici pri Velikih Laščah in umrl leta 1586 v Derendingenu v Nemčiji. Velja za vodilno osebnost slovenskega protestantizma v 16. stoletju in eno izmed osrednjih osebnosti slovenske zgodovine na sploh, pa tudi začetnika slovenskega knjižnega jezika in slovenske književnosti. K formiranju te je prispevala predvsem protestantska miselnost, da naj cerkveno obredje poteka v ljudskem jeziku, in ne v latinščini.

Prvi slovenski knjigi sta izšli v Nemčiji
Za izdajo knjig se je Trubar sicer odločil zato, ker je moral leta 1548 zaradi luteranskega prepričanja zbežati iz Slovenije in protestantske miselnosti ni mogel več širiti ustno. Prvi slovenski knjigi Catechismus (Katekizem) in Abecedarium (Abecednik), s katerima je Trubar postavil temelj slovenskega knjižnega jezika in književnosti, sta tako izšli leta 1550 v nemškem mestu Tübingen.

V Katekizmu so zapisane osnove protestantske vere, Abecednik pa je nekakšen učbenik za učenje branja, saj je Trubar veliko pozornost namenjal tudi izobrazbi in razvoju šolstva. Po besedah dr. Igorja Grdine z Inštituta za kulturno zgodovino ZRC SAZU pa je Katekizem pomemben tudi zato, ker gre za prvi slovenski notni tisk.

Poleg omenjenih del je Trubar prevedel tudi celotno Novo zavezo - Ta celi Novi testament (1582), iz Stare zaveze pa je prevedel in izdal psalme v knjigi Ta celi psalter Davidov (1566). Poleg tega je v slovenščini objavil pesmi in molitve ter sestavil pravila protestantske cerkve, tj. Cerkovno ordnungo (1564). Pisal je tudi katehetske in teološke razlage. V celoti je napisal 22 knjig v slovenščini in 2 v nemščini.

Leta 218 je umrl rimski cesar Macrinus.

Leta 632 je v Medini umrl ustanovitelj islama Mohamed, kar v arabščini pomeni slavljeni. Koran postavlja Mohameda v vrsto prerokov. Vse večji pomen so mu začeli pripisovati po njegovi smrti. Poklicanje je doživel leta 619 in od takrat je bil deležen več razodetij, katerih jedro sta edinost Boga Stvarnika in poslednja sodba. V Meki je začel delovati kot božji odposlanec. V času njegove smrti je novi nauk sprejelo že skoraj celotno prebivalstvo Arabskega polotoka.

Leta 793 se je z vikinškim zavzetjem samostana Lindisfarne na angleškem otoku Holy začela vikinška doba v Angliji.

Leta 1042 je umrl danski in angleški kralj Harthacanute.

Leta 1508 se je na Rašici pri Velikih Laščah rodil slovenski protestant Primož Trubar. Prvi slovenski knjigi Catechismus (Katekizem) in Abecedarium (Abecednik), s katerima je Trubar postavil temelj slovenskega knjižnega jezika in književnosti, sta izšli leta 1550 v nemškem mestu Tübingen.

Leta 1671 se je rodil italijanski skladatelj Tomaso Albinoni.

Leta 1724 se je rodil gradbeni inženir John Smeaton.

Leta 1768 je umrl nemški arheolog in umetnostni zgodovinar Johann Joachim Winckelmann. Rodil se je v Stendalu in se šolal na univerzi Halle. Leta 1755 je objavil svoje prvo delo. Njegova mojstrovina pa je delo Zgodovina starodavnih kultur, objavljena leta 1764, v kateri preučuje zgodovino grške umetnosti in pojasni svoje teorije o fundamentalnih principih. To klasično delo je vplivalo na mnogo pisateljev, filozofov, tudi na nemškega pesnika Goetheja.

Leta 1783 se je začel osemmesečni izbruh islandskega ognjenika Laki, ki je povzročil smrt 9.000 ljudi in povzročil sedemletno obdobje lakote.

Leta 1794 je umrl nemški pesnik Gottfried August Buerger. Rodil se je v bližini Halberstadta, bil je profesor filozofije in estetike na univerzi v Göttingenu. Njegova največja pesem je ljudska balada Lenore, ki jo je napisal leta 1773. Buergerjeva dela so močno vplivala na pesnike tistega časa. Napisal pa je tudi nekaj liričnih pesmi in prevedel dela grškega filozofa Homerja in angleškega dramatika Shakespearja.

Leta 1795 je umrl francoski kralj Ludvik XVII.

Leta 1809 je umrl ameriški revolucionar Thomas Paine. S svojimi deli je imel velik vpliv na ameriško in francosko revolucijo.

Leta 1810 se je v Zwickauu rodil nemški skladatelj Robert Schumann. Velja za najpomembnejšega predstavnika nemške romantične šole in je največji lirik glasbene romantike. Njegov opus zajema štiri simfonije, štiri uverture, klavirski in violinski koncert ter številna druga dela, med njimi tudi opero Genovefa.

Leta 1821 se je rodil angleški raziskovalec Samuel White Baker. Baker je odkril glavni vir Nila, Viktorijino jezero. Med leti 1869 in 1873 je raziskoval Ciper, Sirijo, Indijo, Japonsko in Združene države Amerike.

Leta 1829 se je v Southamptonu rodil angleški slikar John Everett Millais. S 17 leti je razstavil prvo sliko (Pizarro-Seizing the Inca of Peru), ki je bila proglašena za najboljšo sliko tistega leta. Leta 1848 je z dvema angleškima slikarjema ustanovil društvo umetnikov, znano pod imenom Pre-Raphaelites. Njegova prva slika iz društva je bila scena Lorenza in Isabelle, razstavljena leta 1849 v liverpoolski galeriji Walker Art. Naslikal je mnogo portretov znanih osebnosti tistega časa. Bil je umetnik, ki je pazil na detajle, nenavadne kompozicije in čistost slike.

Leta 1845 je v Tennesseeju umrl sedmi predsednik Združenih držav Andrew Jackson.

Leta 1847 se je rodila Ida Sazton McKinley, žena 25. ameriškega predsednika Williama McKinleyja.

Leta 1857 je umrl angleški dramatik in pisatelj Douglas William Jerrold.

Leta 1861 je Tennessee postal enajsta in zadnja država, ki se je ločila od Unije.

Leta 1866 se je v Ottawi začela prva seja kanadskega parlamenta.

Leta 1869 je izumitelj Ives McGaffey patentiral prvi sesalec.

Leta 1869 se je rodil eden izmed zelo vplivnih tvorcev funkcionalne arhitekture Frank Lloyd Wright. Prvi je uporabljal armiran beton in industrijske gradbene materiale jeklo in steklo.

Leta 1887 je Herman Hollerith prejel patent za svoj računalnik na luknjane kartice.

Leta 1889 je umrl angleški pesnik Gerard Manley Hopkins.

Leta 1894 se je rodil skladatelj Ervin Schulhoff.

Leta 1896 se je rodil slovenski skladatelj in dirigent Danilo Bučar.

Leta 1916 se je rodil angleški molekularni biolog Francis Crick, soodkritelj strukture DNA. Leta 1962 je prejel Nobelovo nagrado za kemijo.

Leta 1918 se je rodil slovenski igralec, režiser, lutkar in pisec lutkovnih besedil Nace Simončič. Oblikoval je več kot sto vlog v lutkovnih predstavah, več lutkovnih junakov v televizijskih nanizankah, med katerimi sta se najmlajšim gledalcem v spomin najbolj vtisnila Pedenjžep in Radovedni taček, in napisal približno 15 lutkovnih besedil - več sto ponovitev je doživel Veliki Kikiriki. Režiral je tudi Sapramiško Svetlane Makarovič.

Leta 1921 se je rodil nekdanji vojaški voditelj in predsednik Indonezije med letoma 1967 in 1998 - Hadži Mohamed Soeharto, bolj znan kot Suharto.

Leta 1929 je umrl kanadski pesnik William Bliss Carman.

Leta 1930 se je rodil grški skladatelj Yannis Ioannidis.

Leta 1936 se je rodil ameriški fizik Kenneth Geddes Wilson, Nobelov nagrajenec zleta 1982.

Leta 1940 se je v Jerseyju rodila pevka Nancy Sinatra.

Leta 1941 so ZDA prevzela britanska oporišča na Islandiji.

Leta 1941 se je začela britansko-golistična ofenziva v Siriji in Libanonu.

Leta 1949 je FBI obtožil Helen Keller, Dorothy Parker, Dannyja Kayja, Frederica Marcha, Johna Garfielda, Paula Munija in Edwarda Robinsona sodelovanja s komunisti.

Leta 1950 se je rodil bobnar skupine Van Halen, Alex Van Halen.

Leta 1953 se je rodila ameriška pevka Bonnie Tyler. Njena najbolj znana pesem je Total Eclipse of the Heart.

Leta 1953 je tornado v Flintu (Michigan, ZDA) zahteval 115 žrtev. To je bil zadnji tornado z več kot 100 smrtnimi žrtvami.

Leta 1955 se je rodil nekdanji španski nogometaš in trener Jose Antonio Camacho.

Leta 1959 je bil iz Mayporta na Floridi izveden edini dosedanji prenos poštnih pošiljk z raketnim izstrelkom.

Leta 1960 se je rodil roker Mike Hucknail, ki je nastopal s skupino Simply Red.

Leta 1964 se je rodil ameriški atlet Harry "Butch" Reynolds.

Leta 1965 se je v premogovniku Kakanj zgodila ena najhujših rudarskih nesreč v takratni Jugoslaviji. Ob eksploziji metana je umrlo 128 ljudi.

Leta 1965 se je v New Yorku rodil pevec in član skupine Milli Vanilli Robert Platus. Duet Milli Vanilli je znan predvsem po tem, da pevca nikoli nista sama pela svojih pesmi, temveč sta vedno pela na playback.

Leta 1966 je umrl slovenski geograf Anton Melik.

Leta 1968 je skupina The Rolling Stones izdala svoj album Jumping Jack Flash.

Leta 1968 so oblasti aretirale Jamesa Earla Raya zaradi umora Martina Luthra Kinga mlajšega.

Leta 1970 je umrl ameriški psiholog, behaviorist, judovskega rodu Abraham Maslow.

Leta 1976 se je rodila ameriška teniška igralka Lindsay Davenport.

Leta 1976 je Izrael napadel ameriško ladjo Liberty. V napadu je bilo ubitih 34 ljudi.

Leta 1978 je sodišče v Nevadi odločilo, da je oporoka milijonarja Howarda Hughesa, ki naj bi vse svoje premoženje zapustil medicinskemu inštitutu, štirim univerzam in nekaj posameznikom, ponarejena.

Leta 1982 je ameriški predsednik Ronald Reagan postal prvi ameriški predsednik, ki se je v skupni seji obrnil na angleški parlament.

Leta 1983 se je rodila belgijska teniška igralka Kim Cljisters.

Leta 1983 je v Ljubljani umrl slovenski pisatelj, novinar in kulturnopolitični delavec Miško Kranjec. Pisal je črtice, socialne povesti z idealizirano podobo delavskega življenja, novele in romane s prekmursko kmečko tematiko. Njegova znana dela so Kapitanovi, Povest o dobrih ljudeh, Pod zvezdo, Mladost v močvirju, Svetlikanje jutra in Strici so mi povedali. Miško Kranjec je bila od leta 1953 član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Rodil se je 15. septembra 1908 v Veliki Polani.

Leta 1986 so košarkarji Boston Celticsov v šesti tekmi finala Lige NBA s 114:97 premagali Houston Rocketse in osvojili svoj 16. NBA naslov. Larry Bird je bil izbran za najkoristnejšega igralca (MVP) finala.

Leta 1986 je avstrijski politik in diplomat Kurt Waldheim postal avstrijski predsednik. Avstrijski pravnik je bil kar deset let generalni sekretar Organizacije združenih narodov. Predsednik avstrijske države pa je bil vse do leta 1992.

Leta 1990 je ameriška pevka Mariah Carey izdala svoj prvi album z naslovom Mariah Carey.

Leta 1991 se je pevec Bruce Springsteen poročil z Patti Scialfa. To je drugi zakon za Springsteena.

Leta 1996 se je začelo evropsko prvenstvo v nogometu s tekmo med Anglijo in Švico (1:1).

Leta 1996 je Steffi Graf v finalu odprtega teniškega prvenstva Francije v Parizu ugnala Arantxo Sanchez Vicario s 6:3, 6:7 in 10:8.

Leta 1997 je Gustavo Kuerten, ki je bil takrat šele 66. igralec sveta, v finalu Roland Garrosa premagal Španca Sergia Bruguero s 6:3, 6:4 in 6:2 in osvojil svoj prvi grand slam naslov.

Leta 1998 je dva dni pred pričetkom svetovnega nogometnega prvenstva v Franciji Mednarodna nogometna zveza dobila novega predsednika. Švicar Sepp Blatter je na volitvah premagal protikandidata Šveda Lennarta Johanssona.

Leta 2000 je irska pevka Sinead OConnor v intervjuju za časnik Curve razkrila, da je lezbijka.

Leta 2001 je Tony Blair s svojo laburistično stranko ponovno dobil volitve.

Leta 2002 je slovenska nogometna reprezentanca izgubila tudi svojo drugo tekmo na svetovnih prvenstvih. Južnoafriška republika je bila boljša z 1:0.

Leta 2008 je umrl "kralj romske glasbe", pevec, skladatelj in pesnik Šaban Bajramovič. Čeprav je bilo na račun njegovega življenja na veliki nogi (ženske, alkohol in igre na srečo) prelitega veliko črnila, mu glasbeni kritiki po vsem svetu priznavajo mesto v areni "world music" in hvalijo "življenje", ki ga je vdahnil tradicionalni balkanski glasbi. "Pred seboj imamo neznanski glasbeni talent, ki ruši nacionalne meje ter osvaja s svojo iskrenostjo in neposrednostjo. Njegov glas je mešanica najboljšega: džeza, fada in pravega Balkana," so svoj čas o glasbeniku pisali britanski kritiki.

Leta 2008 je španec Rafael Nadal v finalu OP-ju Francije s 3:0 v nizih odpravil Rogerja Federerja in četrtič zapored osvojil pariški grand slam ter s tem ponovil dosežek Šveda Björna Borga (1978-81).

Leta 2010 znanstveniki najdejo dokaze, da so na Marsu nekoč obstajala velika telesa vode, najverjetneje morja.

Leta 2012 je umrl britanski pisatelj Barry Unsworth. Roman o trgovini s sužnji v 18. stoletju, Sacred Hunger, mu je prinesel bookerjevo nagrado.

Leta 2013 je Serena Williams v finalu Roland Garrosa premagala Marijo Šarapovo ter tako osvojila že 16. naslov za grand slam v karieri in drugega v Parizu.

Leta 2013 je najmlajša hči švedskega kralja Gustava XVI., princesa Madeline, dahnila da svojemu izbrancu, ameriškemu poslovnežu Christopherju O'Neillu. Na poročno slavje so vabljene evropske kronane glave in drugi pomembneži z obeh strani Atlantika.

Leta 2014 je boj z rakom izgubil priznani modni oblikovalec Zoran Garevski, ki je s svojim delom močno zaznamoval vsa področja modnega dogajanja pri nas.