Mikrobi so nevidni, a nadvse pomembni prebivalci našega telesa. Na dlaneh vsakega izmed nas jih mrgoli kar okoli sedem milijard - toliko, kot je ljudi na svetu! Ti mikroorganizmi, ki obsegajo bakterije, glive in druge vrste, niso le pasivni prebivalci našega telesa, ampak imajo ključno vlogo v delovanju našega prebavnega trakta ter pomembno vplivajo na naše zdravje.
V tem kontekstu v članku raziskujemo, kako prebiotiki vplivajo na to kompleksno in dinamično interakcijo mikrobov v našem telesu in kako lahko z njihovo pomočjo negujemo te koristne mikrobe ter tako izboljšamo naše zdravje in dobro počutje.
Kaj so prebiotiki in kako delujejo?
Črevesni mikrobiom, skupek mikroorganizmov v našem črevesju, je ključnega pomena za naše zdravje. Prebiotiki ga hranijo in tako posredno vplivajo na različne aspekte našega zdravja, vključno s prebavo, imunskim sistemom in celo duševnim zdravjem.
Prebiotiki so torej vrsta prehranskih vlaknin, ki jih človeško telo samo po sebi ne more prebaviti. Delujejo kot 'hrana' za koristne bakterije v našem črevesju, znane kot probiotiki.
Med najpogostejše prebiotike spadajo inulin, oligofruktoza, galaktooligosaharidi (GOS) in fruktooligosaharidi (FOS).
Leta 1995 sta Glenn Gibson in Marcel Roberfroid prvič opredelila koncept prebiotikov kot užitnih snovi, ki spodbujajo rast koristnih črevesnih bakterij. Ti vključujejo hranila, kot je sirotka, ki ni neposredno hrana za te bakterije, a vsebuje mlečno kislino, ki je koristna za njih. V sodobni znanosti se prebiotiki ožje opredeljujejo kot neprebavljivi kompleksni ogljikovi hidrati, ki služijo kot hrana za koristne mikroorganizme.
Prebiotiki potujejo skozi zgornji del prebavnega sistema in nedotaknjeni dosežejo črevesje, kjer spodbujajo rast in aktivnost dobrih bakterij. To pomaga ohranjati zdravo črevesno floro, kar je ključno za dobro prebavo in splošno zdravje.
Sicer morda pogosteje slišite za izraz probiotiki, a prebiotiki so prav tako izjemnega pomena za vzdrževanje ravnovesja v črevesni flori.
Kakšna je razlika med probiotiki in prebiotiki?
Prebiotiki delujejo kot hrana za probiotike in druge koristne mikroorganizme v črevesju. S tem pomagajo vzdrževati zdravo črevesno floro in lahko prispevajo k izboljšanju prebave, povečanju absorpcije hranil in krepitvi imunskega sistema. Običajno so pridobljeni iz rastlinskih vlaknin in jih najdemo v živilih kot so čebula, česen, por, artičoke, banane, polnozrnate žitarice, stročnice in druge.
Probiotiki pomagajo vzdrževati ali obnoviti zdravo črevesno floro, še posebej po jemanju antibiotikov, ki lahko uničijo koristne bakterije. Pomagajo pri preprečevanju in zdravljenju prebavnih motenj, kot so driska, sindrom razdražljivega črevesja in vnetne črevesne bolezni. Probiotiki so prisotni v fermentiranih živilih, kot so jogurt, kefir, kislo zelje, kimči, miso in drugi, na voljo pa so tudi v obliki prehranskih dopolnil.
Če povzamemo, prebiotiki so "hrana" za probiotike. Oboji prispevajo k zdravi črevesni mikroflori, kar ima pozitiven vpliv na naš imunski sistem in splošno dobro počutje.
Raziskave kažejo, da je za uravnoteženo črevesno bioto potrebno ne le zaužitje prebiotikov preko živil, temveč tudi njihovo dodajanje v prehrano. Kronična vnetja in drugi zdravstveni problemi, stres, konzervansi, pesticidi, antibiotiki in druga zdravila lahko hitro poslabšajo neravnovesje v črevesju. Poleg tega se s staranjem povečujejo črevesne težave zaradi zmanjšanja želodčne kisline.
Prebiotike je zato priporočljivo dodajati v obliki prehranskih dopolnil, ki jih lahko najdete v spletni trgovini Institut.O.
Koristi za zdravje
Prebiotiki igrajo ključno vlogo pri ohranjanju zdravega črevesja, kar ima številne pozitivne učinke na celotno telo.
Med najpomembnejše spadajo:
- Izboljšana prebava,
- pomoč pri uravnavanju krvnega sladkorja,
- podpora imunskemu sistemu,
- pomoč pri uravnavanju telesne teže,
- izboljšanje absorpcije mineralov (kalcij in magnezij).
Kdo naj jih vključi v svojo prehrano?
- Osebe s prebavnimi težavami ali boleznimi.
- Posamezniki, ki se soočajo s težavami pri ohranjanju telesne teže.
- Ljudje s sladkorno boleznijo ali tisti, ki so izpostavljeni tveganju za njen razvoj.
- Starejši ljudje, ki se soočajo z upadom imunskega sistema in slabšo absorpcijo hranil.
- Kdorkoli, ki želi izboljšati svoje splošno zdravje in počutje.
V prehrano lahko prebiotike vključimo z uživanjem določene hrane in/ali z dodajanjem preko prehranskih dopolnil:
- Naravni viri prebiotikov - naravno se nahajajo v številnih živilih: čebula, česen, por, banane, ječmen, oves, artičoke, radič, leča, fižol in druge stročnice.
- Dodatki in prehranska dopolnila - prebiotiki so na voljo tudi v obliki prehranskih dopolnil, ki jih je mogoče dodati različnim jedem in napitkom. Izjemno kakovostne najdete v spletni trgovini Institut.0, ki so pakirani v priročne stekleničke za enostavno uporabo, v vsaki izmed njih pa se nahaja kar 10 milijard tindaliziranih mlečnih fermentov!
Z vključevanjem s prebiotiki bogatih živil v našo prehrano ali z uporabo prehranskih dopolnil lahko pomembno prispevate k svojemu zdravju in dobremu počutju. Dopolnila pa izbirajte premišljeno in pri ponudnikih, ki jamčijo strokovno preverjeno kakovost svojih izdelkov, k čemur se trdno zavezujejo v podjetju Institut.O!
