Naša super hrana je tu, pred našimi vrati, a doslej smo jo v kopici ponudbe na trgovskih policah težko opazili in prepoznali. Odslej s tem ne bo več težav, saj bo kakovostne slovenske kmetijske pridelke in živilske izdelke povsem enostavno prepoznati po zaščitnem znaku “Izbrana kakovost – Slovenija”. Z njim država potrošniku zagotavlja višjo kakovost, nadzorovano in potrjeno s strani neodvisnih organizacij, in slovensko poreklo.
"Z zaščitnim znakom bi ljudem radi olajšali nakup slovenske super hrane ter jih hkrati spodbudili k nakupu domačih živilskih izdelkov, kjer so zagotovljene kratke dobavne poti, svežina surovine in višja kakovost. S tem skrbimo, da kupci dobijo odlična živila. Skrbimo pa tudi za razvoj slovenskega podeželja, ohranjanje delovnih mest na podeželju in v živilski industriji in ter za razvoj posameznih prehranskih sektorjev," poudarja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Prvi so zaščitni znak “Izbrana kakovost – Slovenija” pridobili mleko in mlečni izdelki, pred kratkim se jim je pridružilo še perutninsko meso. Te izdelke že lahko najdemo v trgovinah. Kmalu bomo lahko izbrali tudi sveže goveje meso, označeno s tem zaščitnim znakom, in še letos se bo v shemo “izbrana kakovost” vključilo tudi sadje, v prihodnjih letih pa bodo sledili še drugi sektorji (zelenjava, žita, vino itd.).
Zakaj sploh potrebujemo shemo kakovosti, ki označuje slovensko poreklo živil?
Kot so pokazale raziskave, smo si potrošniki sami želeli, da bi kakovostno slovensko hrano na prodajnih policah lažje prepoznali na prvi pogled. Kar dve tretjini nas namreč čedalje pogosteje kupuje hrano slovenskega porekla, saj menimo, da je bolj kakovostna in se zavedamo njenih številnih prednosti. Zato smo za kakovostno prehrano naših družin pripravljeni nameniti tudi nekoliko večji delež družinskega proračuna.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na želje in potrebe potrošnikov odgovorilo z oblikovanjem nacionalne sheme kakovosti in zaščitnega znaka “izbrana kakovost – Slovenija”. Živila z zaščitnim znakom “izbrana kakovost – Slovenija” ustrezajo posebnim zahtevam in potrošniku nudijo nadstandard," ob tem izpostavlja mag. Anita Jakuš, predsednica Sveta za promocijo kmetijskih in živilskih izdelkov.
Samo najboljše, samo slovensko
Z zaščitnim znakom “izbrana kakovost – Slovenija” označeni kmetijski in živilski izdelki so v celoti pridelani ali vsaj rejeni ter predelani v Sloveniji in imajo posebne lastnosti. Te se lahko nanašajo na sestavo kmetijskega pridelka ali živila, okolju prijazno pridelavo, kakovost surovin, večjo dobrobit živali, posebno zdravstveno varstvo živali, način krmljenja, krajše transportne poti, hitrost predelave surovin oziroma čim manjšo kasnejšo obdelavo pri skladiščenju in transportu ter seveda na izvor osnovne surovine.
Zasluženo, ne plačano
Zaščitni znak “izbrana kakovost – Slovenija” ima tudi trženjsko vlogo in zvišuje vrednost živilom, ki ga nosijo, vendar je treba poudariti, da v tem primeru ne gre za eno izmed marketinških označb kakovosti, ki bi jo pridelovalci in predelovalci lahko kupili. Znak lahko dobijo in ohranijo le tako, da izpolnjujejo natančno določene in zahtevne pogoje, ki si jih posamezni prehranski sektorji postavijo sami in so na nacionalni ravni potrjeni s strani MKGP. Pogoje letno preverjajo imenovani neodvisni certifikacijski organi.
Hkrati sektorji, ki se odločijo za promocijo naše super hrane, prispevajo določena sredstva, seveda v skladu z določili posameznega sektorja. Višina prispevka v sektorju mleka znaša 50 centov za vsakih tisoč litrov mleka, v sektorju meso pa je višina prispevka za glavo govedi do enega leta 70 centov, za glavo govedi nad enim letom 2,40 evra, za glavo perutnine pa 0,003 evra. Oba omenjena sektorja sta začela s pobiranjem prispevka 1. decembra 2016, za vse zneske pa velja, da polovico prispevajo pridelovalci (kmetje oziroma rejci), polovico pa predelovalci. Del sredstev za promocijo nato primakne še država.
Nakupujmo premišljeno
Dejstvo je, da imamo lahko še toliko označb kakovosti, a če kot potrošniki tudi sami ne naredimo vsaj majhnega koraka proti premišljenim in informiranim nakupnim odločitvam, bomo še vedno kupovali in jedli slabšo, pogosto tudi ceneno hrano. Različni strokovnjaki, od nutricionistov do ekonomistov, zato pogosto svetujejo, naj se po nakupih hrane odpravimo siti in z glavo. Tako bomo jedli bolj zdravo in zapravili precej manj.
Dr. Aleš Kuhar, strokovnjak za ekonomiko agroživilstva z Biotehniške fakultete, pravi, da včasih komaj verjame, kaj vse ljudje stlačijo v svoje nakupovalne vozičke. "Dejstvo je, da pri nas ne velika ne mala podjetja ne uporabljajo številnih trikov, ki jih uporabljajo svetovni proizvajalci hrane. Pri nas se hrana še vedno proizvaja po tradicionalnih metodah, in to velja za praktično vse proizvajalce. Zato potrošnika pozivam, naj vklopi možgane tudi takrat, ko kupuje hrano – enako kot ob izbiranju novega mobilnega telefona."
