Se vprašate, ali dovolj dobro skrbite za svojo najvztrajnejšo mišico – srce? Mu kdaj prisluhnete in preverite, kaj vam sporoča?

Vsako leto 29. septembra zaznamujemo svetovni dan srca. Njegov glavni namen je ozaveščanje o nevarnosti srčno-žilnih bolezni ter pomenu njihovega preprečevanja. Med najpomembnejšimi dejavniki tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni so zvišan krvni tlak, zvišan holesterol in zvišan krvni sladkor. Zato je pomembno, da poznamo njihove vrednosti in po potrebi ukrepamo.

Zaradi zvišanega holesterola v krvi se tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni z leti povečuje, zato sta njegovo spremljanje in poznavanje škodljivih učinkov zelo pomembna za naše zdravje. Prof. dr. Zlatko Fras, dr. med., specialist kardiologije in vaskularne medicine ter predsednik Združenja kardiologov Slovenije, ob tem poudarja: »V zadnjih 20 letih smo v Sloveniji uvedli sistematično ocenjevanje tveganja za srčno-žilne bolezni. V okviru tega smo holesterol izmerili velikemu številu ljudi. Dejstvo je, da se številni še vedno ne zavedajo, kaj izmerjene vrednosti pomenijo za njihovo zdravje. Pri ozaveščanju ljudi o nevarnostih zvišanega holesterola moramo zato narediti korak naprej. Kampanja Za kaj ti bije srce? je namenjena prav temu. Posredno, prek kratkega vprašanja, ki lahko človeku pomeni več kot samo gola številka o vrednosti holesterola, skušamo čim širšo javnost opozoriti na s holesterolom povezan razvoj ateroskleroze, bolezni srca in žil, kar lahko močno vpliva na kakovost posameznikovega življenja. Želimo si, da bi bili ljudje bolj pozorni in bi začeli ukrepati, ko je še čas.«

Kaj moramo vedeti o vrednosti holesterola?

Pomembno je, da je »slabega« holesterola LDL v krvi čim manj, »dobrega« holesterola HDL pa čim več. Kot pravi dr. Dragan Kovačić, dr. med., specialist kardiologije in vaskularne medicine, je najpomembnejše, da vemo, ali je naš holesterol LDL zvišan ali ne. Če je ustrezen, ga preverimo vsakih pet let, sicer pa pogosteje, o čemer se dogovorimo z osebnim zdravnikom.

Kdaj je pri visokem holesterolu čas za zdravila?

Zvišan holesterol še ne pomeni, da nujno potrebujemo zdravila, gotovo pa moramo poskrbeti za zdrav življenjski slog z ustrezno prehrano in veliko telesne dejavnosti ter opustiti kajenje in druge razvade. »Če se pri posamezniku pojavljajo še drugi dejavniki (npr. visok krvni tlak, kajenje, sladkorna bolezen), ki ogrožajo njegovo zdravje, pa so potrebna zdravila. Prva izbira so zdravila, ki zelo učinkovito zavirajo tvorbo holesterola v jetrih in njegovo koncentracijo v krvi zmanjšajo tudi do 60 %. Dokazov o preprečevanju srčno-žilnih zapletov je ogromno. Poleg tega umirjajo vnetje v žilni steni, stabilizirajo žilne obloge in zmanjšujejo trdoto žilne stene,« je pojasnil dr. Dragan Kovačić, dr. med.

Predpisana zdravila za znižanje holesterola so učinkovita in varna, prinašajo številne koristi, obenem pa ohranjajo kakovost življenja.

Prof. dr. Borut Jug, dr. med., specialist kardiologije in vaskularne medicine, je pojasnil: »V preventivni medicini holesterola nikoli ne obravnavamo osamljeno, ampak skupaj s številnimi drugimi dejavniki tveganja za srčno-žilne bolezni, kot so kajenje, zvišan krvni tlak, sladkorna bolezen, debelost, telesna neaktivnost, stres in neugodne socialne okoliščine. Enaka vrednost holesterola LDL (npr. 3 mmol/l) je za telesno aktivnega 40-letnika neugodna, za 60-letno sladkorno bolnico z zvišanim tlakom ogrožajoča, za 52-letnika, ki je že prebolel srčni infarkt, pa nesprejemljiva. Zapleteno ocenjevanje ogroženosti in individualni pristop k sleherni posameznici oziroma posamezniku praviloma zahtevata posvet z zdravstvenim osebjem, ki po pogovoru in tehtni presoji oceni, kakšno je tveganje in kateri ukrepi so najprimernejši. Prvi korak pa je seveda zavedanje – poznavanje svojih vrednosti slabega holesterola ter možnosti, ki jih imamo za njegovo obvladovanje.«

Zvišan holesterol je pogost tudi pri mladih

Pogosto je prepričanje, da se zvišan holesterol ter posledični zapleti in srčno-žilne bolezni pojavljajo predvsem pri starejših. Dejstvo pa je, da je zvišan holesterol pogost tudi pri mladih, na videz zdravih ljudeh. »Za to skupino bolnikov je značilna mladostna brezskrbnost, ki izhaja iz prepričanja, da odsotnost bolečine pomeni tudi odsotnost bolezni oziroma odsotnost nevarnosti za njen razvoj,« je povedal dr. Dragan Kovačić, dr. med. »Običajno gre za moške in ženske v najbolj ustvarjalnem obdobju, v obdobju, ko gradijo, rastejo in osvajajo svoje vrhove, ob tem pa ne opazijo, da ima dan le 24 ur in da jim vsak dan zmanjka nekaj minut zase, za svoje telo, za svoje zdravje.« Opozoril je še, da večina dejavnikov tveganja za srčni infarkt, kot so zvišan krvni tlak, zvišane krvne maščobe ali kajenje, ne povzroča bolečine, ne vpliva na naš videz in ne zmanjša naše telesne zmogljivosti. Ko bi njihova obravnava in zdravljenje lahko zavrla razvoj srčno-žilnih bolezni in preprečila velik delež srčnih infarktov, se zato zanje prepogosto ne zmenimo.

Ob letošnjem svetovnem dnevu srca poskrbimo, da bomo poznali svoje vrednosti krvnega tlaka, holesterola in krvnega sladkorja, ter ukrepajmo, če so previsoke.

Vedeti, ali je naš holesterol zvišan ali ne, je odgovorno do sebe in svojega zdravja. Če je previsok, je ključen posvet z izbranim zdravnikom, ki oceni, ali zadostuje sprememba življenjskega sloga ali pa je treba začeti jemati zdravila.