Klasičen roman Prestopki prinaša presunljivo ljubezensko zgodbo z resničnim zgodovinskim ozadjem. To je zgodba o ljudeh, ki skušajo živeti normalno v nenormalnih okoliščinah.

Glavna protagonista sta umeščena v leto 1975 na Irskem, eno glavnih sporočil romana je, da družbene težave vedno postanejo tudi osnovno gibalo osebnih zgodb. Dogaja se v obdobju, ki mu Britanci rečejo težave (ang. Troubles) in traja skoraj 30 let. Zaznamujejo ga oboroženi konflikti med britansko vojsko in pretežno protestantskimi unionisti na eni ter pretežno katoliškimi republikanci na drugi strani.

V 70. letih prejšnjega stoletja, ko se je na Severnem Irskem razplamtelo politično nasilje, glavna junakinja zgodbe – 24-letna katoličanka Cushla, učiteljica v katoliški osnovni šoli, ki je ujeta med zvestobo skupnosti in nevarno strastjo – v pubu spozna Michaela, protestantskega odvetnika, ki zastopa pripadnike IRE.

Cushla ne razume političnega konflikta, saj ga je na osebni ravni prerasla, a ji družba ne dovoli umika od njega. Živi v pretežno protestantskem predmestju Belfasta. V mestu vladata velika napetost in stalna grožnja nasilnih spopadov.

Po smrti očeta je družinski pub prevzel njen brat, njena mama pa se pogreza v alkoholizem. Cushla skrbi zanjo in ob večerih pomaga bratu v pubu, sicer pa je učiteljica v katoliški osnovni šoli in se trudi živeti normalno življenje. Odvetnik Michael, ki ga spozna v pubu, je poročen, veliko starejši od nje, predvsem pa protestant. Preda se razmerju z njim, obenem pa ji k srcu prirase eden od njenih učencev, sedemletni protestant Davy. Njegov oče je bil žrtev nasilnega incidenta, storilci so ga napol mrtvega pustili ob robu ceste. Čeprav ji to vsi odsvetujejo, se odloči, da bo pomagala Davyjevi družini. Ti dve njeni odločitvi, ki se na prvi pogled zdita nepovezani, se prepleteta v nerazvozljiv vozel.

Odsev resničnih zgodb pisateljičinega življenja

Avtorica pretanjeno opiše vzdušje časa, preganjanje katoliške manjšine in tudi nesoglasja med protestanti. Roman je odsev resničnih zgodb iz njenega življenja na Severnem Irskem, kjer je bilo vsakdanje življenje v tistem času polno tesnobe, nenehne previdnosti, nasilje pa relativizirano. Pouk se je na primer vsak dan začel z zdravamarijo, sledil je pogovor o najnovejših incidentih. "Podtaknjena bomba. Zažigalna naprava. Eksploziv. Bencinska bomba … To je bil besedni zaklad sedemletnika na Severnem Irskem v 70. letih prejšnjega stoletja," piše Kennedyjeva.

Družina Louise Kennedy je Severno Irsko zapustila leta 1979, potem ko je bil tudi lokal njenega dedka kar dvakrat tarča bombardiranja: "Selitev je bila težavna. Z odporom sem postala 'južnjakinja'. Najprej nisem želela oditi, a so bili moji starši prepričani, da je to verjetno najbolje."

Roman Prestopki sporoča, da je edina rešitev iz toksičnega družbenega okolja beg, sicer začne okolje vplivati na osebno zgodbo. Zgodba Cushline ljubezni je prek jasno izrisanega časovnega in geografskega okvira povsem univerzalna. Ima nekaj vzporednic s knjigo Douglasa Stuarta Shuggie Bain. Letos bo pri Mladinski knjigi izšel nov roman tega avtorja z naslovom Mladi Mungo.

Najboljši irski roman leta 2022

Louise Kennedy je za Prestopke prejela britansko nagrado za najboljši knjižni prvenec in irsko nagrado za najboljšo knjigo leta ter bila nominirana za najboljši prvenec po izboru knjigarn Waterstones in za žensko nagrado za leposlovje.

Naključna delavnica začetek nove življenjske zgodbe

Louise Kennedy (1966) je že 30 let delala kot kuharska šefinja, ko se je nekega dne na prigovarjanje prijateljice udeležila delavnice kreativnega pisanja. Zdelo se je, da se je vse postavilo na svoje mesto, in sledil je zanimiv preobrat.

Njena prva kratka zgodba je bila začetek nove življenjske zgodbe, saj potem ni želela početi ničesar drugega. Doktorirala je iz kreativnega pisanja, se leta 2019 lotila pisanja svojega prvenca in leta 2021 napisala zbirko kratkih zgodb The End of the World Is a Cul de Sac (Konec sveta je slepa ulica).

Roman Prestopki je začela pisati na začetku leta 2019, ko je izvedela, da ima maligni melanom. Pisala je večinoma zase, ni pričakovala, da bo kdo bral njene besede. "Rekla sem si: 'Morda pred teboj ni več veliko časa. Koga torej briga, ali bo knjiga sranje ali ne? Samo daj vse od sebe.' Večino dni mi je uspelo napisati tisoč besed, kar je pomenilo, da sem do junija verjetno napisala okoli 67 tisoč besed popolnega nesmisla. Vse skupaj je bila prava zmešnjava, vendar sem imela vsaj že nekaj materiala. V 11 tednih je bil roman pripravljen. Mislim, da časa, ki ga imamo na voljo, ne smemo imeti za nekaj samoumevnega," pripoveduje avtorica, ki velja za eno najprodornejših sodobnih irskih pisateljic.

Knjiga je slovenskim bralcem dostopna v knjigarnah Mladinske knjige in na emka.si.