Po njihovih podatkih je Slovenija pretekli teden že zaprosila za vključitev v te postopke, Italija pa se mora o tem odločiti do 25. junija. Kot še poudarjajo predstavniki te mednarodne okoljevarstvene organizacije, bi morala pred sprejetjem omenjenega prostorskega načrta tudi Slovenija podati svojo oceno. Če bi ga zavrnila, bi s tem zavrnila tudi gradnjo plinskega terminala v Žavljah, poudarjajo.

"Ni mnenja, ni gradbenega dovoljenja"
Na podlagi vključitve pa lahko naša država nato zahteva oceno čezmejnih vplivov onesnaženja zraka, vode, prostorskih načrtov za razvoj Trsta in tržaškega pristanišča. "Dokler Slovenija ne izda mnenja glede terminala v Žavljah, vsi postopki stojijo, ne more biti izdano gradbeno dovoljenje niti ne morejo začeti delati," je poudaril Giurastante.

Obenem je izpostavil, da bo, če Italija Slovenije v te postopke ne bo vključila do 25. junija, sledila prijava na Evropsko komisijo.

V AAG-ju poleg tega menijo, da italijanska vlada izsiljuje Slovenijo z grožnjo, da bo zavrla razvoj koprskega pristanišča, če Ljubljana ne bo dala zelene luči za gradnjo terminala.

V morje tudi težke kovine?
Novi prostorski načrti tržaškega pristanišča in tržaške občine po njegovih navedbah v industrijski coni poleg terminala in plinovoda predvidevajo tudi termoelektrarno na plin in veliko širjenje pomolov, kar bi v morju spravilo v obtok velike količine s težkimi kovinami onesnaženega blata.

Član AAG Franc Malečkar pa je med drugim pojasnil, da podatke o čezmejnih okoljskih vplivih že imamo. "Meteorološka postaja v zaselku Lovran, ki je najbolj prepihano območje v slovenski Istri, kaže, da ima tamkajšnje območje več žveplovega dioksida kot Trbovlje in več dušikovega dioksida kot avtocesta v Mariboru," je opozoril.