Kot je na dogodku za medije v Ljubljani spomnila sodelavka Greenpeace Slovenija Sara Kosirnik, je bil lani marca na ravni ZN-a po dolgotrajnih, skoraj 20-letnih pogajanjih sprejet zgodovinski sporazum o oceanih, v okviru katerega so se države strinjale, da bodo zaščitile oceane za prihodnje generacije v korist podnebja in življenja na planetu.

Sporazum, ki bo začel veljati, ko ga bo ratificiralo 60 držav, bo določil pravni okvir in jasen postopek za vzpostavitev zaščite 30 odstotkov svetovnih oceanov do leta 2030. "Do danes ga je ratificiralo le devet držav, in danes smo aktivisti tukaj zato, da našo politiko opomnimo na to odgovornost," je poudarila Kosirnik.

Slovenija ima zgodovinsko priložnost, da postane zgled drugim državam

Po njenih besedah ima Slovenija kot nestalna članica Varnostnega sveta ZN-a zgodovinsko priložnost, da pokaže svoje ambicije na področju zaščite biotske raznovrstnosti morja in izkoristi priložnost, da postane zgled drugim državam. Potrebo po nujni in hitri ratifikaciji sporazuma na strani članic EU-ja pa sta nedavno poudarila tudi Evropski parlament in Evropska komisija, je spomnila.

Ob tem je opozorila tudi na primere novih gospodarskih praks, ki ogrožajo življenje v oceanih, kot je denimo rudarjenje v globokem morju z namenom izkoriščanja redkih zemelj. "Norveška je pred dnevi rudarskim podjetjem ponudila koncesijo za raziskovanje širnih morskih prostranstev, kar kaže na to, da postaja globokomorsko rudarjenje grožnja tudi v Evropi. Ta sporazum bo preprečil in zajezil takšne škodljive prakse," je ocenila Kosirnik.

Za zdravje oceanov je odvisna stabilnost podnebja

Kot je še opozorila, je od zdravja oceanov odvisna stabilnost podnebja in s tem življenje milijard ljudi po svetu. Oceani prav tako zagotavljajo polovico kisika, ki ga dihamo, obenem pa absorbirajo 90 odstotkov odvečne toplote ter skoraj tretjino emisij metana in ogljikovega dioksida v ozračju.

"Naša usoda je tesno povezana z zaščito oceanov in besede ne bodo dovolj, pričakujemo ukrepanje, in to čim prej," je bila jasna Kosirnik. Na pomembnost tega po njenih besedah opozarja tudi hobotnica Billy, ki na evropski turneji v okviru mednarodne Greenpeaceove kampanje poudarja pomen zaščite oceanov.

Z ministrstva za zunanje in evropske zadeve so sporočili, da v tem trenutku poteka ratifikacija sporazuma s strani EU, ki je v zaključni fazi. Za tem pa je predviden tudi postopek ratifikacije v Sloveniji. "Ministrstvo v sodelovanju in dialogu z ministrstvom za naravne vire in prostor pripravlja vse potrebno za ratifikacijo sporazuma, ki jo namerava v skladu z nacionalnimi postopki zaključiti še pred koncem tega leta," so zagotovili.

Ob tem so spomnili, da so ves čas aktivno sodelovali tudi pri prizadevanjih za sklenitev sporazuma. Skupaj z ministrstvom za naravne vire pa so sodelovali tudi pri "napornih pogajanjih, s katerimi je bilo 4. marca 2023 sprejeto končno besedilo sporazuma". Dodali so, da so vladi pobudo za podpis sporazuma predložili takoj po formalnem sprejetju sporazuma v okviru ZN 19. junija lani. Slednjo je vlada tudi sprejela, na njeni podlagi pa je nato ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon tudi podpisala sporazum v okviru 78. zasedanja Generalne skupščine ZN 19. septembra lani v New Yorku.