Začelo se je pred 50 leti na krovu ribiške ladje. Skupina 12 okoljskih aktivistov je iz Vancouvra odplula proti otoku Amčitka ob obali Aljaske, odločena, da ustavi jedrske poskuse, ki jih je tam izvajala ameriška vlada. Plovilo z imenom Phyllis Cormack, ki so ga klicali tudi Greenpeace, je sicer pred ciljem prestregla obalna straža, ZDA pa so brez motenj aktivirale podzemno jedrsko bombo.

A kljub neuspelemu poskusu ustavitve testiranja je akcija skupine pritegnila pozornost širše javnosti – skupaj z jedrsko bombo je tako eksplodirala tudi "miselna bomba", ki je sprožila premik v družbeni zavesti. Pogum in zagnanost majhne skupine je zanetil družbeno gibanje, ki je pripeljalo do tega, da so ameriške oblasti pozneje "zaradi političnih in drugih razlogov" opustile vse jedrske poskuse na Amčitki.

Prizore iz oddaljenih krajev prinesli v središče javne razprave

Začelo se je kot protest proti jedrskim poskusom, nadaljevalo z bojem proti komercialnemu kitolovu in odlaganju nevarnih odpadkov v oceane, sčasoma pa so se prizadevanja aktivistov Greenpeacea razširila na praktično vse problematične prakse, ki uničujejo okolje in krnijo naravno raznovrstnost. Od prve plovbe je Greenpeace zrasel v svetovno okoljevarstveno organizacijo, ki je prisotna v 57 državah in združuje na tisoče zaposlenih, več deset tisoč prostovoljcev in na desetine milijonov podpornikov. Kot poudarjajo v organizaciji, sredstva sprejemajo le od posameznikov in ne od korporacij ali držav, kar jim omogoča neodvisno delovanje.

V Greenpeaceu so prodrli na območja, ki javnosti pred tem niso bila --dostopna. Fotografije aktivistov so obkrožile svet in ljudem prikazovale prizore, ki so jo velike korporacije skušale prikriti - izsekane praznine v pragozdovih, okrvavljene kite in onesnažene oceane. V svojih protestnih akcijah pozornost velikokrat vzbujajo z neposrednim naslavljanjem glavnih akterjev, pogosto kar na kraju, kjer potekajo do okolja škodljive prakse, zaradi česar so se pogosto znašli na udaru kritik in groženj.

"Že več kot petdeset let se na vseh celinah in v vseh oceanih z resnico bojujemo proti centrom moči, opazujemo, ustavljamo, blokiramo pot uničevanju okolja. Raziskovali in dokumentirali smo onesnaževanje okolja in okoljske zločine. Izvajali smo znanstvene raziskave, sprožali sodne spore in lobirali. Dosegli smo veliko zmag in se iz svojih porazov marsikaj naučili," so ob 50. obletnici delovanja zapisali pri Greenpeaceu.

V Sloveniji aktivisti nagovarjajo predvsem politične odločevalce

Od leta 2007 ima Greenpeace svoje predstavništvo tudi v Sloveniji. "V različnih državah zastavljene okoljske cilje dosegajo na različne načine. Ker ni velikih mednarodnih družb, ki bi bile slovenske, se pri nas osrednja konfrontacija odvija z odločevalci – lokalnimi in državnimi. Tudi vsa glavna energetska podjetja so državna," je povedala Sara Kosirnik iz Greenpeacea Slovenija.

Prva odmevnejša kampanja Greenpeacea Slovenija je bila vseslovenska turneja "Za čisto energijo", sledila je kampanja proti gradnji TEŠ-a 6 in akcija za zaščito Jadrana, ki je pripomogla k prekinitvi raziskovanja izkoriščanja nafte in plina v Jadranskem morju. Slovenski Greenpeace je sodeloval tudi pri več mednarodnih pobudah – med drugim tudi v kampanji proti plastiki za enkratno uporabo, akciji ozaveščanja o pomenu in prednostih obnovljivih virov.

"Ena vidnejših zmag na področju sprememb zakonodaje je bila leta 2019 sprejeta uredba, ki omogoča gradnjo skupnostnih elektrarn. Da lahko skupina ljudi znotraj ene transformatorske postaje na knjižnici, vrtcu, občinski strehi postavi elektrarne," je povedala Sara Kosirnik. Kot je dodala, so njihove glavne dejavnosti sicer vezane na kampanje ozaveščanja, kjer se takojšen učinek težko meri, saj gre za spremembe v miselnosti ljudi, kar vpliva na razvoj družbe na daljši rok.

Ostra opozicija gradnji TEŠ-a 6

Greenpeace od začetka delovanja v Sloveniji sicer opozarja na problematičnost projekta šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6). Gre za projekt, ki je po njihovi oceni zgrešen tako s finančnega kot okoljskega in zdravstvenega vidika. "Leta smo opozarjali, da bo TEŠ 6 ustvarjal finančno zgubo, kar je danes jasno. Najbolj nas je strah, da bi nato davkoplačevalci morali financirati TEŠ 6, kar bi pomenilo, da bi prebivalstvo sredi podnebne krize financiralo kurjenje premoga," je poudarila predstavnica Greenpeacea.

V organizaciji se trenutno aktivno bojujejo tudi proti drugemu bloku krške jedrske elektrarne. Greenpeace je sicer po svetu pogosto tarča kritik zaradi nasprotovanja jedrski energiji. "Gre za to, da se skuša prodati ideja, da je gradnja jedrskih elektrarn čudežna rešitev za vse okoljske težave," je pozicijo organizacije pojasnila Sara Kosirnik. "Tudi pri nas lahko slišimo – zgradili bomo drugi blok Jedrske elektrarne Krško in težave na področju energetike bodo izginile. Ob tem se premalo poudarja, da je to dolgotrajen in drag postopek, ki je tudi medgeneracijsko vprašljiv zaradi odpadkov," je dodala.

Pravilno je, da posameznik skrbi za okolje, a ključne so sistemske rešitve

Kot prioritetne naloge, ki bi se jih morali lotiti v okviru okoljske politike, v Greenpeace Slovenija poudarjajo temeljito prenovo javnega prometa in prehod s fosilnih goriv na trajnostne oblike energije. Spodbujajo k povečanju uporabe obnovljivih virov energije, zlasti sonca in vetra, ter k odločevalce pozivajo, da morajo k energetsko učinkovitejšem delovanju z ukrepi spodbuditi tudi industrijo.

Ob tem poudarjajo predvsem pomen sistemskih rešitev. "Kot posamezniki se moramo zavedati, da s svojim življenjskim slogom vplivamo na okolje, ampak brez jasnih sistemskih rešitev težave ne bodo odpravljanje," opozarja Sara Kosirnik, ki v pozivanju posameznikov k spremembi življenjskega stila velikokrat vidi prelaganje odgovornosti, ki bi jo morale prevzemati velike korporacije.

"Pravilno je, da se izogibamo uporabi plastike, da ločujemo odpadke, da ugašamo luči, ko nas ni v prostoru. S tem se kot posamezniki zavedamo, da kriza obstaja, da je resnična. Ampak ob tem ne smemo pozabiti, da glavni vzrok za krizo tiči v industriji, ki dolga leta naravo dojema kot surovino, ki jo je treba izkoristiti za dobiček,. Krize niso ustvarili ljudje, ampak velike umazane," je poudarila.

Nadaljevanje boja za boljši svet

Pred 50 leti, ko je skupina aktivistov izplula iz pristanišča v Vancouvru, so bile okoljske tematike obrobne, nanje pa je opozarja peščica posameznikov. Danes lahko opozorila o problematiki podnebnih sprememb, segrevanju ozračja, kopičenju odpadkov in izumiranju živalskih vrst slišimo praktično na vsakem koraku. Ob tem so napovedi strokovnjakov vse bolj črne, že nekaj let pa lahko slišimo pozive , da je za "zadnji čas" za ukrepanje.

"V času, ko zaznamujemo in praznujemo 50. obletnico prve plovbe Greenpeacea, se boleče zavedamo bližajočega se neurja nepravičnosti, pohlepa in korupcije, pospešenega uničevanja naravnih habitatov in poglabljanja okoljske krize. Iz preteklosti se učimo, kako se soočiti s prihodnostjo," so ob tem sporočili z Greenpeacea, kjer napovedujejo, da bodo nadaljevali boj za spremembe. "Boj nadaljujemo, ker v srcih, sanjah in domišljiji vemo, da je boljši svet mogoč. Boj nadaljujemo, ker se zavedamo, da so nam rešitve za težave, s katerimi se sooča svet, na voljo in pri roki," sporočajo okoljski aktivisti.