V AAG-ju so predsedniku Evropske komisije ter komisarjema za energetiko in za okolje že poslali zbranih 756 protestnih podpisov proti izgradnji terminala v Žavljah, tej lokaciji pa nasprotujejo iz več razlogov.

Prepričani so, da so italijanske oblasti zaobšle evropske direktive o oceni vplivov na okolje, v odločitvenih procesih pa se ni upoštevalo mnenje prebivalstva. Menijo, da bi imel terminal v tako plitvem morju, kot je Jadran, tudi precejšnje okoljske vplive. "Tudi če Italijani spremenijo lokacijo v samem Trstu ali na Obali, bo še zmeraj dvig živega srebra, ki ga bodo dvigali tankerji, zelo velik in bomo še zmeraj jedli ribe z živim srebrom," je opozoril predsednik AAG-ja Vojko Bernard.

Postavitev terminala bi predstavljala tudi varnostno tveganje v primeru nesreč, terorističnih napadov ali eksplozij terminalov in tankerjev, zaradi zagotovitve varnosti pa bi se poleg tega znašli v položaju, ko bi bilo treba militarizirati cel severni Jadran, so prepričani v AAG-ju, kjer dodajajo, da bi morebitno ekološko škodo kot posledico nesreče ali preprosto onesnaževanja, čutili tudi sosednji Slovenija in Hrvaška.

Plinsko polje Izabela ali pa nahajališče plina pri Pulju
Kot alternativo predlagajo dve lokaciji, ki po njihovem mnenju ne bi vplivali na varnost prebivalstva, upad turizma, izumrtje ribištva in ekosistem. Prva lokacija bi bila tako točka plinskega polja Izabela, na lokaciji T6 zaščitene ekološke cone Italije, kjer je globina morja med 35 in 38 metri, v bližini pa že obstaja ploščad.

Kot najboljšo rešitev pa izpostavljajo ureditev terminala na že postavljeni ploščadi okoli 55 kilometrov od Pulja v mednarodnem delu Jadrana, kjer so odkrili nahajališča plina in ga že izkoriščajo, globina morja pa je okoli 40 metrov.