Clini je pristojne v Trstu pozval, naj najdejo alternativno lokacijo za terminal, ki naj bo v sozvočju z urbanističnim razvojem tržaškega pristanišča, v nasprotnem primeru pa naj spremenijo prostorski načrt tega.

Blizu konca?
Sklep italijanskega okoljskega ministrstva formalno še ne pomeni "pogreba" za terminal, ta pa je gotovo na "smrtni postelji", piše Primorski dnevnik, saj je Clini s tem dejansko razveljavil okoljevarstveno dovoljenje za gradnjo žaveljskega terminala, ki sta ga italijanski ministrstvi za okolje in kulturo izdali leta 2009.

Minister Clini je že decembra leta 2012 odredil izdelavo novih študij glede načrta za gradnjo žaveljskega terminala, za katerega se zavzema družba Gas Natural, ter nove poglobljene raziskave glede načrta za gradnjo tako imenovanega "off-shore" terminala sredi Tržaškega zaliva, za katerega se zavzema družba Eon, tudi upoštevajoč strateško okoljsko presojo, vezano na pristaniški prostorski načrt, ter določila in vinkulacije, ki jih v povezavi z varnostjo predvideva mednarodna pomorska organizacija Imo.

Uplinjevalnik bi onemogočal promet
Razlogi za tako zadržanje naj bi bili spremenjene razmere, spremenjeni prostorski načrti in povečan promet v tržaškem pristanišču, na kar je pred časom opozorila predsednica tržaške pristaniške oblasti Marina Monassi. Ta je v lanskem pismu Cliniju med drugim poudarila, da se je promet v tržaškem pristanišču povečal in se bo po predvidevanjih še krepil v prihodnjih letih, kar pa je nezdružljivo z gradnjo uplinjevalnika, ker bi bil promet zaradi številnih plinskih tankerjev dejansko nemogoč.

Ob povečanem pretovoru zabojnikov so v lanskem decembru napovedovali za letos tudi povečanje prometa na terminalu za ro-ro dejavnosti (prevoz tovora na kolesih, kot so prikolice, polprikolice, avtomobili), prometa ladij za križarjenje, morebitna gradnja plinskega terminala pa bi oškodovala oziroma dejansko onemogočila dejavnosti družbe za čezalpski naftovod Siot, kjer za letošnje leto predvidevajo 20-odstoten porast prometa surove nafte.

Drug minister želi projekt uvrstiti med prednostne naloge
Po poročanju Radia Slovenija pa sklep okoljskega ministrstva zagotovo še ne pomeni konca upov tistih, ki se zavzemajo za gradnjo spornega terminala, ki naj bi po zdajšnjih načrtih stal le približno kilometer od meje s Slovenijo. Tudi italijanski minister za gospodarski razvoj, infrastrukturo in promet Corrado Passera kljub jasnemu nasprotovanju lokalne skupnosti na Tržaškem, pa tudi v slovenski in hrvaški Istri, vztraja pri gradnji uplinjevalnika in skuša doseči uvrstitev na evropsko listo prednostnih energetskih nalog, pri čemer se upoštevajo le energetsko-ekonomska, ne pa tudi okoljska merila. Če bi bil projekt na listi dokončno potrjen, njegove gradnje ne bo preprečilo nobeno nasprotovanje več, poleg tega bi bil upravičen tudi do evropske finančne pomoči, je poročal Blaž Ermenc.

Bogovič: Prvi korak v smeri celovite rešitve
Clinijevo odločitev pa je že pozdravil predsednik Slovenske ljudske stranke (SLS) in donedavni minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič. Ob tem je izrazil pričakovanje, da bo po izteku šestmesečnega roka postopek umeščanja plinskih terminalov v Tržaškem zalivu dokončno zaustavljen. Bogovič obenem pričakuje, da je "zamrznitveni" okoljevarstveni postopek le prvi korak proti celoviti rešitvi v korist ekološke zaščite severnega dela Jadranskega morja in da so razlogi zanjo okoljski, ne samo prostorski oziroma transportno-logistični.

Bogovič pravi, da sta z ministrom Clinijem na zasedanju sveta okoljskih ministrov v Bruslju dosegla dogovor v povezavi s slovensko zahtevo, da se v okoljskem poročilu seštevajo učinki vseh treh načrtovanih projektov (plinski terminal v Žavljah, plinovod po morskem dnu in terminal na morju). "To so bili ključni razlogi, da je Clini obnovil že sprejeto okoljsko poročilo za žaveljski terminal," je zapisal Bogovič.

Pri teh pogovorih je po njegovih besedah posredoval tudi evropski komisar za okolje Janez Potočnik, ki si je ves čas prizadeval, da sosednji državi najdeta skupno rešitev in spoštujeta evropska pravila pri upoštevanju čezmejnih vplivov na okolje.