"Kot znanstvenik se je osredotočil na opraševalce in njihove prispevke k blaginji ljudi, področje, ki je še vedno premalo raziskano. Njegove dolgoletne raziskave se osredotočajo na opraševalce, agroekologijo, biotsko raznovrstnost in prispevek narave k ljudem," je razglasitev zmagovalca v Višnji gori pospremil kmetijski minister Jože Podgoršek.

Dodal je, da gre za strokovnjaka, ki pomembno prispeva h krepitvi zavedanja o pomenu čebel in drugih opraševalcev ter se globoko zapiše v spomin kot človek, ki s svojo predanostjo, strokovnostjo, empatijo in izrednim čutom za ohranjanje teh majhnih, a za človeštvo in naravo pomembnih živih bitij, zaznamuje tako strokovno kot splošno javnost.

Garibaldi: Planet še lahko rešimo, a moramo delati kot čebele

Prejemnik prve zlate čebele Lucas Alejandro Garibaldi je ob tem izrazil veselje, da mu je nagrado podelila Slovenija, država z močno čebelarsko tradicijo in znanjem. "Epidemija nam je pokazala, da uničujemo okolje, ne samo za čebele, ampak tudi za nas. Planet lahko še vedno rešimo, a delati moramo kot čebele, neutrudno vsak dan in v ekipi, za skupnost, ne samo zase," je po spletni povezavi dejal Garibaldi.

Nagrado – skulpturo, ki je delo Urha Wiegela in ki predstavlja parafrazo čebeljega življenja, njenega vsakokratnega izleta in vrnitve v panj – je v Garibaldijevem imenu iz rok predsednika republike Boruta Pahorja na prireditvi v Hiši kranjske čebele v Višnji gori prevzel predstavnik argentinskega veleposlaništva.

"Slovenija je vedno tradicionalno puščala v mednarodni skupnosti, v čebelarstvu močan pečat," je povedal Pahor, ki se je ob tem zahvalil še državnemu zboru, ki enotno sprejel zamisel o nagradi zlata čebela.

Kaj je zlata čebela

Zlata čebela je najvišja državna nagrada na področju zaščite ter prepoznavanja vloge čebel in drugih opraševalcev pri zagotavljanju prehranske varnosti, trajnostnega kmetijstva, ohranjanja narave, biotske raznovrstnosti in kulturne dediščine.

Na mednarodni javni razpis za nagrado je sicer prispelo 21 vlog s 17 kandidati iz 11 držav, pri čemer so bile dejavnosti in projekti, s katerimi so se kandidati potegovali za nagrado, izredno raznoliki – od čisto praktičnih izdelkov in študijskih programov do življenjskih del.

Odbor je izbral štiri nominirance, ki po njihovih merilih najbolje promovirajo čebele in druge opraševalce. Med njimi so bili poleg Garibaldija še Nadine Schuller iz Avstrije, Čebelarska zveza Slovenije in podjetje A1 Slovenija. Ti so prejeli spominsko plaketo v spomin na prvi izbor zlate čebele.

Sorodna novica Svet na pobudo Slovenije praznuje dan čebel, te marsikje umirajo od lakote

Svetovni dan čebel na slovensko pobudo

Nagrada je bila podeljena ravno štiri leta po tem, ko je Generalna skupščina Organizacije združenih narodov na pobudo Slovenije soglasno sprejela resolucijo, s katero je 20. maj uradno razglasila za svetovni dan čebel.

Že pred podelitvijo je čebelarska zveza skupaj z Občino Ivančna Gorica, ki je pred dnevi prejela naziv čebelam najbolj prijazna občina leta 2021, ob obletnici razglasitve svetovnega dneva čebel organizirala okroglo mizo.

Prisotni, med katerimi so bili tudi sedanji in nekdanji kmetijski minister Podgoršek in Dejan Židan, predsednik čebelarske zveze Boštjan Noč in podpredsednik Mednarodne zveze čebelarskih združenj – Apimondie Peter Kozmus, so spomnili na prehojeno pot, ki je privedla do razglasitve svetovnega dneva čebel, ozrli pa so se tudi v prihodnost in poudarili potencial, ki ga predstavlja svetovni dan čebel. Noč je ob tem spomnil na projekt sajenja medovitih rastlin, s čimer se bo čebelam in drugim opraševalcem zagotovilo kakovostno hrano za preživetje. Po njegovem mnenju bomo s sodelovanjem v projektu znova pokazali, da nam je mar za okolje.