Članica sveta ZDA sicer še nima usklajene svoje podnebne politike, država pa je pod predsednikom Donaldom Trumpom skeptična do klimatskih sprememb. Arktični svet, ki ga sestavljajo ZDA, Rusija, Kanada, Danska, Finska, Islandija, Norveška in Švedska, je v Fairbanksu na Aljaski pozval k večjim naporom v boju proti podnebnim spremembam v severni polarni regiji, v deklaraciji pa potrdil uveljavitev pariškega podnebnega sporazuma o klimatskih spremembah.

Ob tem pa deklaracija ni spet pozvala članic sveta, naj se držijo obvez o zmanjšanju izpustov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Severni pol brez ledu poleti do leta 2030
Arktika se segreva dvakrat hitreje kot preostali svet in hitro izgublja svoje ledene površine. Znanstveniki tako predvidevajo, da bo severni pol do leta 2030 čez poletje brez ledu.

Ameriški zunanji minister Rex Tillerson je v četrtek ponovil stališče ameriške administracije, da bodo ZDA vedno na prvem mestu. Okoljske politike še niso določili, saj so si vzeli čas, da razumejo vse vidike in skrbi, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Prizadevali si bomo sprejeti pravo odločitev za Združene države," je dejal Tillerson.

Za Finsko pariški sporazum rdeča nit
Tillerson je ob koncu zasedanja predal vodenje sveta finskemu zunanjemu ministru Timu Soiniju, ki pa je dejal, da bo pariški sporazum rdeča nit njegovega dela v svetu. "Pariški podnebni sporazum je temeljni kamen za ublažitev podnebnih sprememb," je povedal.

Prisotni so mu zaploskali, med njimi tudi predstavniki avtohtonega prebivalstva, ki najbolj občutijo podnebne spremembe na severnem polu.

Arktični svet je bil ustanovljen leta 1996 kot forum na višji ravni, ki promovira sodelovanje, usklajevanje in interakcijo med državami, ki mejijo na Arktiko. Poudarek sveta je na trajnostnem razvoju in zaščiti okolja.