Priprava novih ukrepov kmetijske politike vse bolj skrbi mlade kmete, ki menijo, da se izgublja rdeča nit, da je glavna naloga kmetijstva pridelava hrane, pravi predsednica Zveze slovenskih podeželskih kmetov Anja Mager, ki poudarja, da si mladi v prihodnji skupni kmetijski politiki zaslužijo posebno pozornost.

"Mi se zavedamo, da so sredstva omejena in jih je na voljo manj, zato močno podpiramo predlog o vzpostavitvi kapice in degresije tako na neposrednih plačilih kot na okolijskih ukrepih. In se zavedamo in podpiramo, da bo novi SKP ambiciozno naravnan," je povedala za Radio Slovenija.

V Sloveniji je dober mesec pred predvideno javno razgrnitvijo in javno razpravo odprtih še kar nekaj pomembnih vprašanj o tem, kako spremeniti ukrepe kmetijske politike in kakšne razvojne cilje na področju kmetijstva in podeželja si bomo v strateškem načrtu zastavili. Med redkimi usklajenimi vprašanji je ukinitev zgodovinskih plačilnih pravic, kar bo nekaterim družinskim kmetijam za 40 do 60 odstotkov znižalo neposredna plačila.

"V bistvu se znižujejo podpore vsem kmetom, ki proizvajajo hrano za ljudi po standardih, ki jih morajo izpolnjevati, nagrajuje pa se ekstenzifikacija," je to, kaj najbolj moti Sindikat kmetov, pojasnil Jernej Redek.

Da je problem še večji, se v tem trenutku ne ve, za koga bodo ukrepi napisani, saj še vedno ni definicije aktivnega kmeta, ki bo po novem edini lahko uveljavljal te ukrepe. Trendi, ki izhajajo iz interveniranja kmetijske politike v zadnjih nekaj desetletjih, so neugodni.

Agrarni ekonomist Aleš Kuhar predlaga drastično prenovo miselnosti: "Morali bi razmišljati o tem, da je kmetijam, ki niso zmožne participirati v tem zahtevnem tržnem okolju, treba zagotoviti neke vrste univerzalni temeljni dohodek in hkrati postaviti omejitve, kaj lahko počnejo. S tem bi omogočili čisto polje za razvoj ekonomsko sposobnih kmetij." Realno takega zasuka v kreiranju prihodnje kmetijske politike ni pričakovati, saj bi bil preveč politično nevšečen.